Javni sektor kot hrbtenica družbe: ključni poudarki plačne reforme in vloge javnih uslužbencev

Minister Props je poudaril pomen javnega sektorja kot servisa za vse ljudi ne glede na socialni položaj, starost ali kraj bivanja državljanov. Izpostavil je, da so zaposleni v javnem sektorju – od vzgojiteljic, učiteljev, zdravstvenih in socialnih delavcev, do gasilcev, policistov in kulturnikov – ključni za normalno delovanje družbe. Dodal je, da število zaposlenih v slovenskem javnem sektorju ne presega evropskega povprečja, marsikje pa so naloge, ki jih pri nas opravljajo javne službe, že prenesene v zasebni sektor. »Če bi zaposleni v javnem sektorju res 'ne delali nič', bi to zelo hitro občutili vsi. Večina jih svoje delo opravlja predano in z visoko stopnjo odgovornosti,« je dejal minister za javno upravo. Tako kot v gospodarstvu se tudi v javnem sektorju soočamo s pomanjkanjem kadra in vprašanjem, kako zadržati dobre sodelavce ter pritegniti mlade, ki imajo drugačna pričakovanja kot generacije pred njimi. Če želimo imeti kakovosten javni sektor, ki bo zagotavljal storitve na ravni, ki jo ljudje pričakujejo, je bila prenova nujna, je dodal.

Minister za finance Klemen Boštjančič je zavrnil navedbe ob prenovi plačnega sistema, da gre zgolj za 'dvig plač', saj gre za daljnosežno preoblikovanje sistema. »Plačna reforma ni kozmetični popravek. Gre za celovit poseg, ki ureja plačna razmerja, povečuje povezanost plač z učinkovitostjo in omogoča večjo odgovornost delodajalcev,« je poudaril. Po njegovih besedah je eden največjih dosežkov reforme odprava prakse, ko je bilo 27.000 javnih uslužbencev plačanih pod minimalno plačo, kar je pomenilo, da dodatki niso imeli dejanskega učinka. Danes so vsi dodatki obračunani od višje osnove, kar zaposlenim zagotavlja bolj pravično nagrajevanje.

Minister Boštjančič je še poudaril, da je prenova plačnega sistema rezultat dolgotrajnih, zahtevnih in vsebinsko poglobljenih pogajanj med vlado in predstavniki sindikatov javnega sektorja. Vsa najpomembnejša izhodišča, vključno s cilji reforme in konkretizacijo rešitev, so bila usklajena v dialogu s socialnimi partnerji, dogovor pa je podpisala velika večina sindikatov. Osnovni namen reforme je bil zagotoviti bolj pravičen, pregleden in stabilen plačni sistem v javnem sektorju, ki bo tudi javnofinančno vzdržen.

Generalni direktor v Ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar je poudaril, da ima javni sektor ključno vlogo pri zagotavljanju storitev, ki jih prebivalci potrebujemo vsak dan – pogosto tudi 24 ur na dan, vse dni v letu. »Skoraj 80 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju dela v dejavnostih, ki izvajajo neposredne storitve za prebivalce – predvsem v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu. Manj kot 20 odstotkov jih je zaposlenih na ministrstvih, v občinah in drugih upravnih organih, kar je pogosto prezrto,« je opozoril. Dodal je, da je Slovenija po številu zaposlenih v dejavnostih javnih storitev v spodnji tretjini med evropskimi državami, kar pa ni nujno znak neučinkovitosti, temveč kaže na možnosti za nadaljnji razvoj. »Bolj kot je država razvita in višja kot je kakovost življenja, večji delež zaposlenih deluje v javnem sektorju – najboljši primeri za to so skandinavske države«, je povedal Pogačar.

Anketa, narejena v 10 državah OECD-ja, po njegovih besedah kaže, da je v Sloveniji z upravnimi storitvami zadovoljnih skoraj 70 odstotkov vseh anketiranih, kar nas uvršča v zgornjo polovico anketiranih držav. Generalni direktor je še poudaril, da bodo prihodnost javnega sektorja zaznamovali demografske spremembe, digitalizacija, umetna inteligenca ter razvoj novih poklicev in oblik dela. »Zadovoljstvo ljudi z javnimi storitvami narašča, predvsem tam, kjer so storitve digitalizirane – to je tudi pot naprej,« je zaključil.