Slovenija pred Meddržavnim sodiščem v Haagu predstavila svojo izjavo

Gre za slovensko izjavo s stališči v postopku izdaje svetovalnega mnenja o obveznostih Izraela glede prisotnosti in delovanja OZN, drugih mednarodnih organizacij in tretjih držav na zasedenem palestinskem ozemlju. Postopek se je začel na podlagi resolucije Generalne skupščine OZN, sprejete 19. decembra 2024, katere sopredlagateljica je bila tudi Slovenija.  

Glavni poudarki v izjavi se nanašajo na obveznosti, ki jih ima Izrael za nemoteno zagotavljanje in omogočanje nujno potrebnih zalog, osnovnih storitev ter humanitarne in razvojne pomoči, ki so prav tako neposredno povezane s pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe ter spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. V nadaljevanju izjave so izpostavljena stališča glede obveznosti Izraela kot države članice Združenih narodov in glede zaščite osebja Združenih narodov in humanitarnega osebja, predvsem OZN.

Tako je dr. Marko Rakovec, generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, pred sodiščem poudaril: ''Teroristični napad Hamasa 7. oktobra 2023, sicer skrajno zavržno dejanje, še ne daje pravice Izraelu, da zaustavi dostavo humanitarne pomoči palestinskemu prebivalstvu. Izrael nima suverenih pravic nad okupiranim palestinskim ozemljem. Mednarodno pravo človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo ga na ozemlju pod njegovim nadzorom in prebivalstvom na tem ozemlju brezpogojno zavezuje   k zagotavljanju nujno potrebnih sredstev, osnovnih storitev ter humanitarne in razvojne pomoči palestinskemu ljudstvu''.

V nadaljevanju izjave je poudaril še: ''Izrael mora zagotoviti in olajšati nemoteno zagotavljanje nujno potrebnih zalog, storitev ter humanitarne in razvojne pomoči prebivalstvu na okupiranem palestinskem ozemlju s strani tretjih oseb. To vključuje zlasti delovanje Agencije OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem Vzhodu (UNRWA), ki ostaja hrbtenica humanitarne in razvojne pomoči na okupiranem palestinskem ozemlju, saj je edina sposobna koordinirati dostavo humanitarne pomoči.''

Strokovnjak za mednarodno pravo, ki v postopku zastopa slovenska stališča, dr. Daniel Müller je predstavil obveznosti Izraela kot države članice Združenih narodov in njegove obveznosti za zaščito osebja Združenih narodov in humanitarnega osebja na podlagi mednarodnega prava. Pri tem je poudaril: ''Izrael je kot država članica OZN in v skladu z obveznostmi, ki jih je brez pridržkov sprejela, dolžna pomagati OZN, zlasti UNRWA, njeni operativni veji na terenu, pri polnem izvrševanju njenega mandata. Svojim prevzetim mednarodnim obveznostim do organizacije in njenih organov, agencij in uradov se ne more izogniti z zakonodajnimi akti, ki zgolj in preprosto prepovedujejo delovanje UNRWA na ozemlju države Izrael.''

Izjavo je zaključil z besedami: "Cilj obveznosti ni nič več in nič manj kot zagotavljanje varnosti in zaščite tistih, ki delajo v interesu mednarodne skupnosti in so jasne in trdno zasidrane v mednarodnem pravu. Vendar pa jih na okupiranem palestinskem ozemlju, kjer je ta humanitarna pomoč bolj pomembna kot kdaj koli prej, še zdaleč ne spoštujejo.'' 

Sicer v postopku ustne obravnave za izdajo svetovalnega mnenja sodeluje 40 držav in štiri mednarodne organizacije, ki so v veliki večini izrazile prepričanje, da ima Izrael mednarodno obveznost, da spoštuje zaveze, ki izhajajo iz človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obveznosti, ki jih ima kot država članica OZN. Zgolj ZDA in Madžarska sta v svojih izjavah izrazili pomisleke glede pristojnosti sodišča za izdajo svetovalnega mnenja in v prvi vrsti izpostavili pravico Izraela do samoobrambe po terorističnem napadu oktobra 2023.