Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Opozorilo pred spomladansko košnjo

Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra

Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.

Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.

Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
  • ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
  • vrata in okna naj bodo zaprta,
  • na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
  • ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
  • spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Ker so pred nami prazniki, ki so tudi čas različnih del na prostem, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev prostoživečih živalskih vrst. Dela na poljih in travnikih vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste.
Šest slik s prikazi smeri košnje.

Slika A - košnja odznotraj navzven; slika B - košnja daljših ali večjih površin; slika C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje | Avtor: Lovska družina Radenci, 2011).

Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi. Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden. Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.

Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst. Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.

(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.

(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.

(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.

(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.

(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih.

Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika. Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.

Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto. Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.