Skoči do osrednje vsebine

O izzivih komuniciranja, koristih izmenjave znanja in škodljivih učinkih namernih dezinformacij

»Živimo v obdobju, ko lahko namerne dezinformacije destabilizirajo demokracije, spodbujajo nasilje, spodkopavajo prizadevanja za javno zdravje in celo ogrožajo mednarodno varnost,« je dejala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh na seminarju o izzivih komuniciranja pri širitvi Evropske unije in o napredku v boju proti dezinformacijam.
ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh na seminarju o izzivih komuniciranja pri širitvi Evropske unije in o napredku v boju proti dezinformacijam

| Avtor: Urad vlade za komuniciranje

1 / 2

Seminar je danes na Brdu pri Kranju v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje pripravil Club of Venice, eno najstarejših združenj komunikatorjev javnega sektorja. 

Poleg tega živimo v letu volitev, ki bodo potekale v Evropski uniji, pa tudi v mnogih drugih državah, ki skupaj predstavljajo skoraj polovico svetovnega prebivalstva, zato sta po besedah ministrice zaupanje in ozaveščanje o škodljivih učinkih dezinformacij ključnega pomena. »Zaupanje se gradi z doslednim dialogom, z zaupanjem gradimo boljše politike in rešitve za skupne izzive, dosegamo boljše rezultate in boljše sinergije z manj finančnimi vložki, z zaupanjem je tudi lažje ozaveščati o škodljivosti dezinformacij in sovražnega govora,« je še dejala ministrica Stojmenova Duh. 

»Digitalne tehnologije in digitalna komunikacijska sredstva igrajo ključno vlogo pri oblikovanju naše medijske krajine in celotne družbe. Poleg tega, da ponujajo dostop do informacij, znanja ter izmenjavo strokovnega znanja in dobrih praks, omogočajo dialog med vladami, mediji in državljani. Zavedamo se, da uporaba umetne inteligence odpira pomembna etična vprašanja. Zato morajo biti sistemi umetne inteligence osredotočeni na človeka in skladni z etičnimi načeli in človekovimi pravicami, algoritmi pa zasnovani z mislijo na preglednost, odgovornost in pravičnost. Širjenje dezinformacij, lažnih novic in škodljive vsebine prek platform, ki jih poganja umetna inteligenca, bi morali preprečiti,« je menila ministrica Stojmenova Duh.  

Po njenem je Evropski parlament opravil pomembno delo, ko je marca letos sprejel zakonodajo o umetni inteligenci in njeno uporabo reguliral z zaščitnimi ukrepi, da bi bili sistemi umetne inteligence varni, pregledni, sledljivi, nediskriminatorni in okolju prijazni. Velika pričakovanja so tudi pri konvenciji o umetni inteligenci, ki jo bo sprejel Svet Evrope. 

Evropski regulativni okvirji poleg urejanja uporabe novih tehnologij večajo tudi odgovornost spletnih platform, družbenih medijev in iskalnikov z velikim vplivom na družbo, da bi ustvarili varnejše digitalne prostore, preprečili nepoštene prakse in škodljive vsebine za državljane. Ker pa lahko pretirano upravljanje škodljive vsebine ovira svobodo izražanja, je treba najti ravnotežje, je menila ministrica. 

»V Sloveniji se zavedamo, da potrebujemo večjo digitalno in medijsko pismenost v družbi, zato intenzivno delamo na področju ozaveščanja uporabnikov spletnih platform v boju proti sovražnemu govoru ter na krepitvi veščin državljanov za prepoznavanje dezinformacij in poskusov goljufij ter spletnega nasilja,« je dejala ministrica Stojmenova Duh in spomnila na nedavni podpis Memoranduma, s katerim se je šest ministrstev zavezalo k preprečevanju medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu.  

Poleg tega z izobraževanji in usposabljanji krepimo digitalne veščine ter spodbujamo otroke h kritičnemu in logičnemu razmišljanju, kajti »samo digitalno vešči državljani bodo prepoznali digitalne trende, znali uporabljati digitalne platforme, razumeli digitalna tveganja in dezinformacije ter bodo bolj aktivni državljani,« je menila ministrica Stojmenova Duh. 

Po njenih besedah sta »za uspešno izvajanje agende EU pomembna komuniciranje in izmenjava informacij z državljani o pomenu politik EU tudi s pomočjo novih digitalnih komunikacijskih omrežij. Ko državljani razumejo delovanje in potencial ter učinke politik EU na njihova vsakdanja življenja, postanejo resnično aktivni državljani EU. Izmenjava informacij o EU agendi ni proces, ki bi se končal z vstopom v EU, ampak zahteva dosledno komunikacijsko prizadevanje vseh deležnikov na nacionalni in evropski ravni.«  

Odpornost proti dezinformacijam lahko zgradimo s sodelovanjem: vlade in institucije določajo politike, znanstvene skupnosti in akademski krogi zagotavljajo zaupanja vredno strokovno znanje in dokaze, mediji pa obveščajo državljane. Tako skupnost ne bo le dobro obveščena, ampak bo dezinformacije tudi prepoznala in se jim lahko učinkoviteje zoperstavila. »V medsebojno povezanem svetu je izmenjava znanja in dobrih praks nujna,« je še dejala ministrica Stojmenova Duh.