Dokumentarni film »Podoba vojaka: Rudolf Maister, general in pesnik«

Vlada Republike Slovenije je junija 2023 na 56. redni seji sprejela sklep, da se leto 2024 razglasi za leto generala Rudolfa Maistra. General in pesnik Rudolf Maister − Vojanov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. V letu 2024 tako zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico smrti.

Rudolf Maister je leta 1894 pri dvajsetih letih na Dunaju končal častniško šolanje v domobranski kadetnici. Kot častnik je služboval v raznih krajih takratne avstro-ogrske monarhije. Prvo svetovno vojno je dočakal v Celju kot poveljnik črnovojniške izpostave, nakar je bil premeščen v Maribor. V spominih, objavljenih v mariborskem časopisu »Večernik« na peto obletnico njegove smrti, se Jože Malenšek takole spominja srečanja z Maistrom v Celju: »Bilo je 1. avgusta leta 1914. Sedel sem zvečer s svojimi poklicnimi tovariši na vrtu Narodnega doma v Celju. Da si preženemo mračne misli glede vojne, je predlagal eden izmed tovarišev, da bi kaj zapeli. Zastopani so bili vsi glasovi in iz naših grl so zaorile zaporedoma znane narodne pesmi: Barka zaplavala, Vsi so prihajali, Nikdar, nikdar se me ne boj, in druge. Postali smo naposled prav dobre volje. Kar se prikaže okoli 9. ure na vratih visoka, krepka vojaška postava črnih brk in bistrih oči. Mi vstanemo in pozdravimo po vojaško. Bil je stotnik Maister, že znan s pesniškim imenom Vojanov. Prisedel je k nam rekoč: 'Fantje le pojte neženirano dalje, rad poslušam našo pesem. Pojete pa prav lepo. Čakajte, da bodo grla bolj namazana, bom plačal sodček piva.' Nato smo se mu vsi predstavili.«

Konec prve svetovne vojne je dočakal v Mariboru, ki ga je nemški mestni svet 30. oktobra 1918 razglasil za del nemške Avstrije. Že 1. novembra je major Rudolf Maister v vojašnici na Melju prevzel vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko. Narodni svet za Štajersko mu je podelil čin generala. Istega dne so vse vojašnice in vojaški objekti prešli pod Maistrovo poveljstvo. Zaradi težkega položaja v Mariboru se je general Maister odločil za vojaški ukrep in je 9. novembra 1918 razglasil mobilizacijo. Slovenski fantje so se odzvali njegovemu klicu, zato je v nekaj tednih lahko zbral vojsko približno 4000 mož in 270 častnikov ter ponovno vzpostavil nadzor nad mestom. General Maister je postal poveljnik Maribora in bil deležen različnih počastitev in odlikovanj. V začetku oktobra leta 1923 so ga upokojili s činom divizijskega generala. Upokojitev je aktivno preživljal v Mariboru in na družinskem posestvu na Uncu pri Rakeku.

Maistrova zgodovinska zapuščina pa je pomembna tudi na področju umetnosti, saj je pisal pesmi in ljubiteljsko slikal. Bil je tudi strasten zbiratelj knjig; njegova zasebna knjižnica s skoraj 6000 enotami gradiva je danes del Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Leta 2018 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Njegovo zgodovinsko dejanje v prelomnih časih slovenske zgodovine je služilo tudi kot navdih likovnim umetnikom, saj so ga upodobili slikarji in kiparji, med njimi Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Nikolaj Pirnat, Božidar Jakac, Franjo Sterle in drugi. Veliko Maistrovih pesmi je uglasbenih, med najbolj znanimi je cikel Slovenske gorice, za katerega je glasbo napisal Emil Adamič.

V Zbirko filmov je s signaturo SI AS 1086/12396 uvrščen kratki dokumentarni film z naslovom »Podoba vojaka: Rudolf Maister, general in pesnik«, scenarista in režiserja Milana Ljubića. Avtor je skozi dokumente, fotografije in posnetke krajev njegovega bivanja predstavil Maistrovo življenjsko pot in delovanje. Zelo premišljeno je bila za film izbrana tudi glasba. Poleg izvirne glasbe skladatelja Slavka Avsenika ml. so uporabljene uglasbene pesmi na besedila Rudolfa Maistra.

V filmu je avtor Milan Ljubić uporabil filmsko arhivsko gradivo, edini do sedaj znani in ohranjeni filmski zapis, na katerem je ohranjen spomin na generala Maistra. Leta 1918 ga je posnel hrvaški snemalec Josip Halla. Film je posnet na 16 mm filmski trak, v črno-beli tehniki in nemem formatu. Prikazuje Rudolfa Maistra v nagovoru jugoslovanskim oficirjem v Zagrebu, prihod vojske na konjih in vojaško godbo. Izvirnik filma hranijo v Hrvaškem filmskem arhivu, v Arhiv Republike Slovenije pa smo pred leti pridobili filmsko kopijo.

Od uglednega Slovenca so se ob smrti poleti 1934 poslovili številni prebivalci v krajih, skozi katere je peljal avto s krsto – od Unca do Maribora, kjer je bil pokopan. Žal ni podatkov, da bi poleg fotografskega gradiva obstajal tudi filmski zapis pogrebnih svečanosti.

Primož Frajle in Tatjana Rezec Stibilj