So nenadomestljiva pomoč pri številnih opravilih v gozdarstvu, lovstvu in ribištvu.

Ženske igrajo ključno vlogo za razvoj in ohranjanje vitalnega podeželja po vsem svetu, kjer si tako kot v družbi nasploh še vedno prizadevajo za enakopravnost z moškimi. Po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) namreč kar ena izmed treh zaposlenih žensk v svetu opravlja dela v kmetijskem sektorju.

»Kmetice, veterinarke, nosilke kmetijskega gospodarstva, agronomke, živinorejke, lovke, mikrobiologinje, kmečke žene, gospodinje, gozdarke, ribičke, vinogradnice, sadjarke, pastirice, svetovalke, javne uslužbenke, vrtnarke, cvetličarke, krajinske arhitektke, raziskovalke, oljarke, biotehnologinje, strokovnjakinje, pivovarke, hmeljarke, inšpektorice, tehničarke, menedžerke, raziskovalke, slaščičarke, direktorice, pekovke, mesarke, tehnologinje, vinarke, mlekarke, laborantke, sirarke, analitičarke, statističarke, sadjarke, mlinarice, nutricionistke, predelovalke, pridelovalke, sejalke, semenarke – vse druge ženske v kmetijstvu, gozdarstvu in agroživilstvu, na katere se zanesem, se od vas učim, ste strokovne in izjemne. Iskrene čestitke ob 8. marcu!« Mateja Čalušić, ministrica

Pomen vključevanja podeželskih žensk je v novem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027 obravnavan v okviru intervencije LEADER, kjer ženske in mlade na podeželju spodbujamo k vključevanju v pripravo novih strategij lokalnega razvoja. Delovna mesta na podeželju so obravnavana tudi preko spodbujanja zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest s podporo za ustanavljanje kmetijskih gospodarstev mladih kmetov ter podporo naložbam v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Dodatna podpora ženskam je omogočena tudi pri nekaterih intervencijah v obliki meril za izbor vlog.

Ob mednarodnem prazniku žensk čestitamo vsem ženskam, ki prispevajo svoj pomemben delež pri kmetijskih opravilih, gozdarstvu, lovstvu, ribištvu, živilski industriji ter drugod na podeželju.

Ali ste vedeli, da:

• v Sloveniji delež žensk, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih, znaša 46 odstotkov, kar je višje od povprečja EU (42 odstotkov). Med nosilci kmetijskih gospodarstev je že skoraj tretjina žensk, s čimer se povečuje njihova vodstvena vloga na kmetijah.
• v EU v povprečju okrog 30 odstotkov kmetijskih gospodarstev upravljajo ženske. Večina žensk na podeželju je aktivno vključena v kmetijska in gospodinjska opravila ter druge aktivnosti, s katerimi svojim družinam zagotavljajo vsakodnevno preživetje. Poleg tega se velikokrat soočajo še z izzivi oskrbe starejših in bolnih. Ob vsem tem kmetice uživajo manj pravic od moških in se spopadajo s spolno diskriminacijo, kar je po oceni Organizacije Združenih narodov (OZN) največja ovira pri prizadevanjih za njihovo opolnomočenje.
• Tako kot v državah EU se tudi v Sloveniji srečujemo z neugodno demografsko situacijo na podeželju, socialno izključenostjo žensk in problematikami ranljivih skupin, kamor poleg mladih prebivalcev podeželja štejemo tudi ženske.
• Zaradi zavedanja specifičnega položaja kmečkih žensk na Ministrtstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deluje Svet za ženske na podeželju, posvetovalno telo ministrice, preko katerega podeželske ženske neposredno naslavljajo svoje potrebe na področju podeželja.