Dogodek je pokazal, da v Sloveniji nedvomno obstaja interes za »evropske akademije«, ki tesneje povezujejo visoko šolstvo in gospodarstvo in bi lahko ponudile tudi enega od odgovorov na vrzeli v znanju in spretnostih pri delovni sili, zlasti na področju poklicev prihodnosti. Posvet pa je tudi zaznal potrebo, da bi obstoječe nacionalne pobude in akterje na tem področju še tesneje povezali in zagotovili njihovo vpetost v evropski prostor.

Posnetke posameznih delov posveta si lahko ogledate na platformi Videolectures.net.

Uvodoma je udeležence nagovoril mag. Jernej Širok, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki različne pobude akademij na evropski ravni umestil v širši kontekst prizadevanj v Sloveniji za večjo odzivnost visokega šolstva na potrebe družbe in na globalne izzive. V zvezi s tem je izpostavil, da »razume »evropske akademije« kot dopolnitev reforme visokega šolstva, kot tisti člen poleg mikrodokazil, strateških partnerstev in kompetenčnih centrov, ki bi lahko visokošolske zavode še bolje povezal z okoljem. In sicer ravno na ključnih področjih strateškega razvoja Slovenije.« 

Predstavitev nekaj aktualnih pobud »evropskih akademij«

Sledil je del dogodka, v katerem sta predstavnici Evropske komisije predstavili koncept dveh različnih pobud »evropskih akademij«: Evropske akademije za neto ničelne industrije ter Učiteljske akademije v okviru programa Erasmus+. Hkrati so udeleženci imeli priložnost spoznati tri konkretne primere akademij:

• Akademijo Evropske zveze za baterije (angleško European Battery Academy – EBA Academy),
• projekt Akademije za ustvarjalne, inovativne in vključujoče šole, ki ga izvaja Društvo Taka Tuka iz Ljubljane s partnerji, ter
• vozlišče Akademije novega evropskega Bauhausa (angleško New European Bauhaus Academy – NEB Academy), ki ga je vzpostavila Univerza na Primorskem v sodelovanju z InnoRenew.

V nadaljevanju posveta sta sledili sta dve vzporedni delavnici: v eni so udeleženci razpravljali o vprašanju, kako lahko »evropske akademije«  spodbudijo odzivnost visokega šolstva, v drugi pa o tem, kako povezati pobude »evropskih akademij« z že obstoječimi komplementarnimi nacionalnimi pobudami.

Dialog v okviru prve vzporedne delavnice je pokazal, da nam akademije nudijo informacije o potrebnih znanjih in veščinah, kar je lahko tudi v pomoč pri razvoju bolj fleksibilnih, modularnih študijskih priložnosti, kot so npr. mikrodokazila, ki jih bodo univerze ponujale za preusposabljanje in dousposabljanje. Ostaja pa vprašanje, kako »evropske akademije« povezati z visokošolskim sistemom, njegovimi posebnostmi in vprašanji, povezanimi z akreditacijo. V tem smislu bo pomemben korak vzpostavitev nacionalnega okvira za mikrodokazila.

Druga vzporedna delavnica je pokazala jasno izraženo potrebo, ne le po povezovanju, temveč tudi po konkretnem sodelovanju med akterji v visokem šolstvu, raziskavah in gospodarstvu, zlasti bi bilo treba še bolje izkoristiti obstoječi mehanizem Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-i). Izpostavljena je bila tudi potreba po celostnem institucionalnem sodelovanju (da se preseže sodelovanje, ki temelji na posameznikih) ter osredotočenost na kompetence, pri čemer ne smemo pozabiti na mehke veščine.

Udeleženci posveta so lahko tekom posveta stopali v dialog tudi prek spletne platforme Mentimeter (odzivi na vprašanja).