Na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) je bilo lani jeseni vloženih 110 milijonov evrov za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev (za poplačila dodatnih realiziranih storitev v zdravstvu).

Direktor Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je predstavil različne podatke o čakalnih dobah in številu izvedenih zdravstvenih storitev na letni ravni primerjalno za obdobje od 2019 do 2022 in od 2022 do 2023, pri čemer je bilo upoštevano, da so se šele aprila 2022 zaključili vsi ukrepi zaradi epidemije Covida­-19. Podatki so bili zbrani iz dveh baz, baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ena od bistvenih razlik v primerjanih obdobjih je izjemno povečanje izdanih napotnic s stopnjo zelo hitro glede na stopnjo redno. Število teh izdanih napotnic se je namreč v obdobju 2022-2023 v primerjavi z obdobjem 2019-2022 povečalo za 19 %, medtem ko se je število napotnic s stopnjo nujnosti redno zmanjšalo za 9 %. Ta razlika je podaljšala čas čakanja na zdravstvene storitve. Število specialističnih obravnav se je od leta 2022, ko jih je bilo izvedenih 7,5 milijona, povečalo na 8 milijonov. Skupno je zaradi tega zakona več kot 35.000 ljudi prejelo zdravstveno obravnavo, ki je sicer ne bi.

Minister Danijel Bešič Loredan je poudaril: »Interventni zakon je uspešno prispeval k stabilnosti zdravstvenega sistema. Brez teh ukrepov bi se v tem obdobju dostopnost do zdravstvenih storitev močno poslabšala. Dejstvo je, da je zdravstveni sistem ob istih kapacitetah naredil bistveno več.« Ob tem je dodal, da je bila večina dodatnih zdravstvenih storitev izvedena v javnih zavodih (cca. 85 %). Je pa omenjeni ukrep osvetlil tudi nekatere anomalije, kot je na primer to, da so izvajalci izbirali bolje plačane storitve, kar je tudi razlog za vladni predlog novele 15. člena ZNUZSZS in sicer v smislu, da bi se v prihodnje dodatno financirale le izbrane zdravstvene storitve. Te storitve bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje, na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, določila Vlada.

Direktorica Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu dr. Alenka Kolar je ob tem opozorila na različne anomalije pri sistemu čakajočih, ki se dogajajo zaradi manka podatkov oz. netransparentnosti: »V sistemu je skoraj 3 milijone tako imenovanih plavajočih napotnic. Gre za napotnice, ki so bile izdane, pacienti pa jih niso vnovčili. Ministrstvo za zdravje nima pristojnosti za nadzor sistemov izvajalcev, da bi lahko poiskalo vzroke za to in jih odpravilo.« Aleš Šabeder je pri tem predstavil primer pacienta, ki je ob operaciji kolena dobil 12 napotnic - 12-krat je bil vpisan v čakalne sezname, prejel je 30 storitev, 20 fizioterapevtskih obravnav itd. Vse takšne anomalije bodo odpravljene z novim zakonom o digitalizaciji zdravstva, ki bo na sledljiv in transparenten način omogočal pregled dogajanja na področju.

Minister Danijel Bešič Loredan za nadaljnje izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev vidi predvsem z uveljavitvijo Zakona o digitalizaciji v zdravstvu, s katerim bo omogočeno transparentno in sledljivo izvajanje storitev, z uveljavitvijo že omenjene novele ZNUSZSZ ter z uveljavitvijo sprememb Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Hkrati pa bodo vsi ti ukrepi sledili usmeritvi ministrstva, da pacient in njegove potrebe ostajajo v središču zdravstvenega sistema.