Predsednik vlade Robert Golob: Slovenija je na dobri poti in verjamem, da bomo ob koncu našega mandata vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki smo jo dobili v roke 1. junija lani

Zavzemanje za pravno državo je predsednik vlade ponazoril s primerom RTV, kjer se je vlada z vloženim zakonom, pripravljenim v odprtem dialogu z civilno družbo, odpovedala političnemu vplivu na javni medij. »Zakon je prestal referendum in danes smo na točki, ko je tudi uveljavljen. Kratkoročno smo morda delovali na škodo vlade, a dolgoročno zagotovo v korist Slovenije« je dejal premier Golob.

Kot naslednjo predvolilno obljubo, ki jo je vlada izpolnila, je izpostavil soočanje s krizami. S svojimi samozavestnimi politikami smo vplivali na politiko celotne Evropske unije pri soočanju z energetsko krizo in pri tem bili uspešni. »Po uradnih podatkih Eurostata so cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, bistveno nižje od povprečja, bistveno nižja od Nemčije, bistveno nižja od Hrvaške.« je poudaril Golob.

Poleg energetske krize je omenil tudi naravni nesreči – sušo in požar – kjer je vlada odreagirala hitro, lokalnim skupnostim pa je na pomoč prišla tudi Slovenska vojska. »V manj kot letu dni po požaru že imamo v Sloveniji letala, primerna za gašenje, zato lahko mirneje čakamo poletje.«

Predsednik vlade meni, da si je Slovenija v minulem letu skozi izjemno okrepila položaj med članicami EU in je sedaj »močnejša kot kadar koli«. Tudi zato verjame, da se bodo rezultati delovanja te vlade jasno izkazali tudi v glasovanju za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (VS OZN).

Podpredsednica vlade Tanja Fajon: Glede nestalnega članstva v VS OZN ostajam previdno optimistična

Podpredsednica vlade Fajon je v svojem nastopu posebej izpostavila, da je vlada v minulem letu odpirala veliko tem, okoli katerih moramo kot družba doseči soglasje, in pri tem posebej izpostavila javno zdravstvo, javno šolstvo, vzdržne pokojnine in na mlade usmerjeno stanovanjsko politiko. Spoštljiv dialog s strokovno javnostjo in civilno družbo je po njenih besedah ključna sprememba v družbi po letu dni pod aktualno vlado.

V nadaljevanju se je dotaknila ukrepov za blaženje energetske krize in spodbud, ki jih je vlada v tem letu namenila gospodarstvu, turizmu in športu, napovedala pa je tudi prizadevanje za ukrepe proti inflaciji. Kot poseben dosežek je na področju kohezije izpostavila sporazum z Evropsko komisijo in dostop do nepovratnih sredstev v višini 3,2 milijardi evrov. Izpostavila je tudi pomen gospodarske diplomacije, ki je še posebej v razmerah, ko je Slovenija izgubila ruske trge, pomagala gospodarstvu, podjetjem, iskati nove priložnosti na novih trgih. Na področju pravosodja je izpostavila umik tožb proti posameznikom za izterjavo stroškov dela policije, ki so nastali na javnih shodih v času epidemije covida-19, odpravo blokade imenovanja državnih tožilcev in krepitev položaja najranljivejših skupin udeležencev pred sodišči. 

Ker bo v torek, 6. junija, potekalo glasovanje o kandidaturi Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu OZN, se je dotaknila tudi tega projekta. Po njenih besedah je vlada skupaj s parlamentom in uradom predsednice vlade storil vse, kar je bilo v njihovi moči. Glede prihajajočega glasovanja pa ostaja« previdno optimistična«. Ob tem se je zahvalila vsem, ki so projekt podpirali.

Podpredsednik vlade Luka Mesec: Stanovanjska politika, dolgotrajna oskrba in ekonomska demokracija ključna področja prihodnosti te družbe

»Ta vlada uteleša dva pojma – svobodo in solidarnost« je poudaril podpredsednik vlade Luka Mesec, »Svobodo, ker poskušamo graditi družbo, v kateri bo vsak lahko živel brez strahu, solidarnost pa, ker želimo vzpostaviti družbo, ki ne bo nikogar puščala zadaj in zato postavljamo in gradimo manjkajoče člene naše socialne države«. 

V tem smislu je izpostavil vzpostavitev ministrstva za solidarno, ki združuje stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo – tri področja, ki so zelo pomembna za prihodnost države in družbe. V nadaljevanju je izpostavil zvišanje minimalne plače, rekordno visoko zaposlenost. Odločnejše delovanje inšpektorata za delo je po njegovih besedah le eden izmed ukrepov za krepitev položaja in pravic zaposlenih. Povedal je, da se v dialogu s predstavniki invalidov že nekaj časa intenzivno pripravljajo spremembe na področju osebne asistence, skrb za najranljivejše skupine pa tudi sicer ostaja v srčiki delovanja resornega ministrstva. V kontekstu ukrepov na področju družine (daljši očetovski dopust, draginjski otroški dodatek, zvišanje socialnih transferjev) je minister Mesec spomnil tudi na uresničitev odločbe ustavnega sodišča in s sprejem novele družinskega zakonika, ki je istospolnim parom omogočila sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok.

Med kulturnimi projekti je izpostavil obnovo ljubljanske Drame, omenil je vzpostavitev direktorata, ki rešuje prekarni status samozaposlenih v kulturi, podobno kot predsednik vlade je tudi podpredsednik vlade in minister Mesec poudaril zavzemanje za svobodo medijev.

V nadaljevanju podrobneje izpostavljamo nekatere dosežke minulega prvega leta aktualne vlade.

Pomoč prebivalstvu in gospodarstvu skozi energetsko krizo

Pripravili smo celovit paket ukrepov za zajezitev energetske draginje in z njimi v izjemno negotovih razmerah oblikovali predvidljivo in varno okolje za potrošnika, gospodarstvo in državo. »Slovenija pri tem ni bila samo uspešna, ampak je Evropi kazala pot. In najprej smo poskrbeli za najbolj ranljive,« je povzel premier.

Z začasnim znižanjem DDV smo gospodinjstvom oklestili strošek dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo. Omejili oz. regulirali smo cene nafte, naftnih derivatov in kurilnega olja, subvencionirali nakup lesnih peletov in zagotovili oskrbo s plinom odjemalcem brez dobavitelja. Prvič v zgodovini Slovenije smo začeli reševati energetsko revščino prebivalstva. 74.552 prejemnikov je prejelo energetski dodatek za najranljivejše (skoraj 20 milijonov evrov), približno 56,5 milijona evrov pa je bilo namenjeno za izplačilo draginjskega dodatka za družine. Za dodatno razbremenitev družinskih proračunov smo zamrznili tudi cene malic, oskrbnin in stroškov bivanja v dijaških in študentskih domovih, nemotenemu delovanju šol pa namenili dodatnih 18,1 milijona evrov. Sprejeli smo tudi vrsto ukrepov, usmerjenih v gospodarstvo, za ohranitev delovnih mest ter za izboljšanje likvidnosti podjetij.

Zaradi visokih cen energentov smo podjetjem pomagali z 80 milijoni evrov v letu 2022 in s 400 milijoni evrov v letu 2023. Omejitev cen energentov je koristila tudi gospodarstvu, še dodatno pa smo z določitvijo najvišje cene elektrike pomagali mikro, majhnim in srednjim podjetjem. Vzporedno s tem smo vzpostavili tudi mehanizem za oblikovanje cen električne energije za velike poslovne odjemalce. Pri blažitvi draginje smo pomagali tudi čebelarjem, ribičem in kmetom (38 milijonov evrov). Za odpravo posledic gospodarske škode v kmetijstvu zaradi suše, ki je lani prizadela različne kmetijske kulture v skoraj vseh regijah v Sloveniji, smo namenili 25 milijonov evrov. Dokaz, da so ukrepi učinkovali, so rezultati gospodarstva, kjer za lansko leto beležijo rekordne dobičke in imajo rekordno zaposlenost.

Uravnotežene javne finance so naš cilj

Vse navedene pomoči so bile ob vstopu v jesensko-zimsko obdobje nujne, a hkrati smo pozorno spremljali, kaj se dogaja z javnimi financami. Četudi fiskalno pravilo trenutno ni v veljavi, se zavedamo, da je treba javne finance ohranjati uravnotežene. Zato je pomembno, da smo tudi negotovih razmerah energetske krize in splošne inflacije javni dolg od konca leta 2021 znižali za 4,6 odstotne točke BDP in je konec leta 2022 znašal 69,9 odstotka BDP. Nadaljnje zniževanje javnega dolga, predvsem pa boj z inflacijo, bo pomembna točka ekonomsko-monetarne politike v nadaljevanju tega mandata. Ob tem je seveda treba poudariti, da je inflacija v Sloveniji v mesecu maju pri 8,4 odstotkih in je nižja kot v sosednjih državah. »Napovedi, da bo inflacija do konca leta padla pod 7 odstotkov, so zelo realne,« meni predsednik vlade.

Ker pa se inflacija v Sloveniji vseeno ne znižuje tako hitro kot po Evropi, je predsednik vlade napovedal ukrep spremljanja cen hrane in proizvodov po celi verigi, od kmeta do trgovca: »To je ukrep, ki se ga še nobena vlada zdaj ni poslužila. Ukrep bo veljal naslednjih šest mesecev in vlada bo spremljala cene po celi verigi«.

Zavezani smo izvedbi ključnih reform

Pred dnevi je Evropska komisija objavila spomladansko gospodarsko napoved in med priporočili Sloveniji omenila tudi izvajanje strukturnih reform. Da so nujne korenite spremembe na področju zdravstva, pokojnin, šolstva, davkov in plačnega sistema smo vedeli že pred nastopom vlade, zato smo jih zastavili kot osrednje prioritete tega mandata.

Zaradi akutnosti stanja smo se najhitreje lotili reševanja zdravstva, saj je epidemija razgalila prav vse šibke točke našega zdravstvenega sistema. A težav, ki so se kopičile 30 let in jih nihče ni zares reševal, ni moč rešiti čez noč. Zato gremo korak za korakom: pomoč osebam brez osebnega zdravnika, interventni zakon za odpravo čakalnih dob, ukinjanje dopolnilnega zavarovanja, vzpostavitev klicnega centra za pomoč prebivalstvu. Izboljšujemo tudi dostop do storitev za duševno zdravje in po tridesetih letih je končno sprejet tudi pravilnik o poklicnih boleznih.

Zelo dinamična je priprava reforme plačnega sistema javnega sektorja, ki jo oblikujemo skozi  pogajanja s sindikati javnega sektorja. Naš cilj je vzpostavitev preglednega plačnega sistema, v katerem nihče ne bo prejemal plače, nižje od minimalne. Javni sektor – učitelji, medicinsko osebje, uradništvo na lokalni in državni ravni, vojska, gasilci in drugi - predstavlja hrbtenico države, zato mora biti v njem zaposlen kader dovolj dobro usposobljen in ustrezno plačan, da svoje naloge opravlja učinkovito in v korist prebivalcev. Tako je vlada že doslej za odpravo plačnih nesorazmerij namenila 418 milijonov evrov. A hkrati se v vladi kot skrbniku javnih financ tudi v največjem žaru pogajanj zavedamo omejitev državnega proračuna in dejstva, da se iz tega vira financirajo še številni drugi projekti in storitve, pomembni za kvalitetno življenje prebivalcev Slovenije. V nadaljevanju omenjamo le nekatere.

Ukrepi za dvig blaginje in višjo kakovost življenja

162 milijonov smo v tem letu namenili za ohranitev pitne vode in izboljšanje dostopa. Investiramo v vodovodne sisteme, v sisteme odvajanja in čiščenje odpadnih voda. Sprejeli smo tudi že prve korake za zagotovitev nemotene oskrbe s pitno vodo prebivalcev slovenske Istre in kraškega zaledja. Ker so lokalne skupnosti tiste, ki neposredno upravljajo s precejšnjim delom zadev v lokalnih okoljih, smo občinam za leti 2023 in 2024 zagotovili 700 evrov povprečnine, torej, za kar 8-odstotnih točk več, kot je predvidela predhodna vlada. 55 odstotkov več sredstev namenjamo tudi železniški infrastrukturi in izgradnji kolesarskih povezav, zelo pospešeno pa rešujemo tudi vprašanje letalske povezljivosti Slovenije s svetom. Pospešeno gradimo 2. tir (nov rok dokončanja je konec 2025) in krepimo aktivnosti za izgradnjo 3. razvojne osi. Prehod v nizkoogljično družbo brez jedrske energije ne bo izvedljiv, zato pripravljamo vse potrebno, da sprejem odločitve o gradnji NEK2.

Spodbujanje inovacij in povezovanja med gospodarstvom in znanostjo

Če je javni sektor hrbtenica države, so podjetja njena pljuča. Dotok novih idej, proizvodov, visoko izobraženih zaposlenih je nujen, če naj kot država zadihamo s polnimi pljuči in zmanjšamo razkorak z najbolj razvitimi državami. Tako smo leta 2022 gospodarstvu in turizmu zagotovili več kakor 700 milijonov evrov in podprli skoraj 5.000 projektov, letos pa bo gospodarstvu, turizmu in športu na voljo še več kot 563 milijonov evrov finančnih spodbud. V tem kontekstu naj poudarimo, da šport prepoznavamo kot propulzivno gospodarsko panogo in hkrati kot dejavnost, ki pomembno vpliva na kvaliteto življenja ljudi. Zato smo sredstva, namenjena športu, zvišali za kar 20 odstotkov.

Omeniti moramo še nekaj pomembnih gospodarskih premikov:

• s strateškim partnerstvom v Misiji GREMO smo podprli zeleno in digitalno preobrazbo slovenske avtomobilske industrije (cilj: do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov)
• krepimo znanstvenoraziskovalne dejavnosti in spodbujamo povezovanje z gospodarstvom (370,7 milijona evrov v 2023 in 440,2 milijona evrov v 2024)
• spodbujamo tuje naložbe (ena takšnih je visokotehnološki center bioloških zdrav v Lendavi)
• uredili smo vse potrebno za ohranjanje in razvoj slovenskega rokodelstva (1,4 milijona evrov za 2023 in 1,6 milijona evrov za 2024).

Z mislijo na mlade urejanje razmer na trgu dela in oblikujemo stanovanjsko politiko

Dialog, ki ga vodimo z gospodarstvom, je ves čas zelo živahen, a pomaga, da ohranjamo jasno sliko glede razmer na trgu dela. V tem kratkem času leta dni smo sprejeli nekaj pomembnih ukrepov, namenjeni delodajalcem in (bodočim) zaposlenim. Da bi rešili akutne kadrovske težave večine slovenskih podjetij in javnih zavodov smo pospešili zaposlovanje tujcev in uvedli prednostne obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja in tudi na drugih področjih, ki so v javnem interesu. Zvišali samo minimalno plačo in ceno začasnega ter občasnega dela dijakov in študentov. S številnimi ukrepi in letno uskladitvijo pokojnin smo pomagali upokojencem in jim zagotovili dostojnejše preživljanje starosti. Spodbujamo zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših od 50 let, predvsem pa tudi varnejše zaposlitve mladih za nedoločen čas. Stopnja brezposelnosti pa je na zgodovinsko nizkem nivoju. Napovedali smo boj prekarnemu delu, v katerega krog so ujeti številni, k lažjemu osamosvajanju mladih pa bomo pomagali tudi s pospešeno gradnjo neprofitnih stanovanj. Temu smo v letošnjem letu namenili že 25 milijonov evrov, v pripravi pa so tudi  pogodbe za sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost v višini 60 milijonov evrov, od tega dobrih 50 milijonov evrov za letošnje leto. Na ta način bomo financirali približno 1000 javnih najemnih stanovanj.

Omeniti velja tudi, da so bili vzpostavljeni pogoji za dokončen umik politike iz javnega zavoda RTV ter za zaščito uredniške in novinarske neodvisnosti. Zagotovljeno pa je bilo tudi primerno financiranje Slovenski tiskovni agenciji (STA) za celovito in nemoteno izvajanje javne službe.

Cilj ukrepov je prebivalcem Slovenije zagotoviti visoko kvaliteto življenja

V osrčju zadev bo zagotovo zeleni prehod, saj je z učinkovitim prilagajanjem podnebnim spremembam povezan vsak vidik našega bivanja. Vse reforme, ki se jih lotevamo, imajo skupni cilj: prebivalcem Slovenije zagotoviti visoko kvaliteto življenja. S sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost bomo podprli izvedbo reform tudi na področju energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti, izvedli ukrepe za boljše prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Spodbujamo razpravo o ustavnih spremembah, ki bodo omogočile učinkovitejše upravljanje javnih zadev. V okviru strateških svetov po različnih področjih vodimo dialog s civilno družbo in stroko. Ustvariti želimo družbo zaupanja in dialoga, v kateri ne bo prostora za sovražni govor.