Migracije so kontinuiran pojav sodobnih družb

Migracije so običajen pojav, še zlasti v današnjem globalnem svetu. So del naše realnosti, so stalnica sodobnih družb, kot tudi stalnica skozi človeško zgodovino. Zato jih ne moremo dojemati kot družbene krize, temveč kot običajen del razvoja in dinamike družb. Pogosto se na migracije veže politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti. Potenciranje strahu do tujci ni sprejemljiva praksa v svetu, ki je premešan in multikulturen. V slovenski družbi so migranti pomembno prispevali k njenemu razvoju, denimo v gradbeništvu, pri izgradnji cest in stanovanj, v turizmu ali kot deficitarni poklici v gostinstvu in tako dalje. Migrantske delavce najdemo v številnih deficitarnih poklicih, ki so ključni za normalno delovanje slovenske družbe.

Države morajo smiselno prilagajati migracijske politike in konkretne ukrepe aktualnim razmeram v lokalnem in globalnem okolju. Zelo pomembno je, da so ti ukrepi sorazmerni glede na okoliščine. Zagotavljati morajo varnost ljudi ob hkratnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic, kar je pomembno izhodišče demokratičnih politik na področju migracij in azila v sodobnem globalnem svetu. In prav ta cilj v Ministrstvu za notranje zadeve skupaj s Policijo tudi zasledujemo.

Varna, solidarna in vključujoča družba

V ta namen smo ustanovili posvetovalno telo za migracije z naslovom Varna, solidarna in vključujoča družba. Prvega sestanka v začetku julija so se udeležili predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe, ki delujejo na področju migracij. Posvetovalno telo temelji na treh stebrih, in sicer dialogu s civilno družbo, nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in prenovi področne zakonodaje. V posameznih podskupinah, ki jih vodijo dr. Simona Zavratnik, državni sekretar dr. Branko Lobnikar in dr. Polona Mozetič iz kabineta notranje ministrice, se zavzemajo za varnejše migracijske poti, učinkovitejše azilne postopke in postopke za pridobivanje dovoljenj za prebivanje, olajšanje pogojev za mednarodno zaščito in sistematično vključevanje v družbo. Celovita migracijska politika pomeni, da ne bo nihče izključen. Da znotraj begunskih in migracijskih vprašanj ne bomo klasificirali na bolj ali manj upravičene ali bolj ali manj nam podobne begunce. Pomemben del je tudi transparentno komuniciranje z različnimi javnostmi, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in prebivalstvom ter raziskovanje.

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in akademsko skupnostjo

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je ključnega pomena. Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar se je z 19 župani občin na meji s Hrvaško sestala 22. julija. Župani so pozdravili srečanje in izpostavili nekatera odprta vprašanja, povezana z nadaljnjo uporabo panelne ograje, finančna sredstva za povzročeno škodo in varnostni vidik. Kot smo jim takoj zagotovili, so lokalne skupnosti naš pomemben partner, zato njihovim predlogom vedno skušamo kar najbolj prisluhniti, tudi z obiski na terenu, finančna sredstva oziroma nadomestila za škodo pa so zagotovljena. Dogovorili smo se o ustanovitvi ožje delovne skupine, ki bo ta vprašanja ustrezno naslovila. Naslednje srečanje v širši sestavi, na kateri bodo obravnavali predloge ožje skupine, bo sredi septembra.

Naš pomemben partner na področju migracij so predstavniki akademskih in raziskovalnih institucij, ki delujejo na področju migracij, azila in človekovih pravic. Na sestanku 26. julija so nas seznanili z aktualnimi raziskovalnimi projekti, ki jih izvajajo na področju migracij. Številni rezultati so ključni za prenovo politik migracij, integracije in azila.

Odstranjevanje ograje

Eden ključih konkretnih zavez do javnosti in aktivnost, ki trenutno teče, je odstranjevanje ograje na meji. Padanje žice je simbol nove smeri migracijske politike v Sloveniji. Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena v času množičnih migracij kot začasni instrument za usmerjanje migracij in je kot taka ostanek kriznega upravljanja migracij. Dejstvo je, da ograje, žice ali zidovi ne morejo zaustaviti migracij in jih tudi nikoli v zgodovini niso.

Odstranjevanje poteka postopno, začenši z žico na meji, nadaljevalo pa se bo z odstranjevanjem panelne ograje, upoštevaje želje lokalnega prebivalstva v največji možni meri. Panelno ograjo bo odstranjeval za to usposobljen izvajalec, ki bo izbran v postopku javnega naročila. Nekatere lokalne skupnosti na ministrstvo že naslavljajo tudi prošnje za prevzem panelne ograje. V tej zvezi bo ministrstvo iskalo ustrezne rešitve v okviru obstoječe zakonodaje in določil zakona o ravnanju s stvarnim premoženjem.

Varnost za vse

Slovenska policija bo še naprej zagotavljala visoko stopnjo varnosti vsem državljanom in ljudem, ki se nahajajo na ozemlju države. Odstranitev žice bo nadomestila s prilagojenim načinom dela - spremenjeno taktiko in metodiko dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, napotovanjem dodatnega kadra na meje in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. Večja prisotnost policistov in sodelovanje z lokalno skupnostjo ter konkretno z ljudmi v naseljih in zaselkih ob meji je najbolj pomemben način za zagotavljanje varnosti lokalnemu prebivalstvu. Policija je visoko usposobljena in profesionalno opravlja varovanje ljudi v lokalnih prostorih kot tudi iz vidika države in EU. Hkrati policija v skladu z visokimi profesionalnimi standardi zagotavlja spoštovanje demokratičnih standardov, vključno s spoštovanjem človekovih pravic ljudi na migracijskih poteh.

Lokalnim prebivalcem ob slovensko-hrvaški meji zagotavljamo, da skrbimo za njihovo in našo varnost. Policija jo zagotavlja v izredno visoki meri in občine na meji s Hrvaško iz varnostnega vidika nikakor ne izstopajo.

Dosedanje delo policije je bilo zelo uspešno, kar se nenazadnje kaže tudi skozi število prijetih oseb, ki so nezakonito prestopile mejo, in tudi njihovih sprovajalcev. Letos je tako policija do 1. avgusta obravnavala 106 primerov (v enakem obdobju lani 84), v katerih je bilo prijetih 130 tihotapcev ljudi (115 tujcev in 15 slovenskih državljanov) z 860 nezakonitimi migranti. Za 106 tihotapcev je bil odrejen pripor. Med tihotapci prevladujejo državljani Srbije.

Pomembno je tudi aktivno mednarodno sodelovanje ter operativno sodelovanje med policijami sosednjih držav in v regiji, kot na primer nedavno srečanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije z avstrijskim kolegom in pomočnika generalnega direktorja policije z načelnikom srbske mejne policije in hrvaškimi varnostnimi organi, konec avgusta pa se bo ministrica za notranje zadeve srečala s hrvaškim kolegom, ob tem bo potekalo tudi srečanje med generalnima direktorjema policij Slovenije in Hrvaške. Poleg tega ministrica septembra načrtuje še dvostransko srečanje z avstrijskim ministrom ter obisk v Bosni in Hercegovini v okviru dialoga o migracijah.

Nezakonite migracije so povsem primerljive s predkoronskim letom

Pri statističnih podatkih nezakonitih prehodov meje moramo upoštevati specifike zadnjih let, ko je globalni svet zastal zaradi koronske situacije. Letošnji podatki in podatki iz 2021 in 2020 med seboj niso primerljivi, saj je ti dve leti zaznamovala epidemija in so bile migracije v regiji in širše zaradi zaprtih meja bistveno nižje. Tako se letošnje število ne razlikuje dosti od števila nezakonitih prehodov v primerljivem in relevantnem predkoronskem letu 2019, ko je bilo to število manjše le za osem odstotkov od letošnjega števila. Trend v letu 2022 je torej primerljiv s predkoronskim letom 2019. V obeh obdobjih zaznavamo podobno število nezakonitih prehodov državne meje. Po podatkih tržaške mejne policije je letošnje število prihodov v skladu z lanskim, saj trend v primerjavi z lanskim letom ostaja v povprečju nespremenjen.