Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar, ki je vodila sestanek, je uvodoma predstavila namen posvetovalnega telesa – to je priprava celovite migracijske strategije, v kateri bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje, spoštovanje človekovih pravic.

»Migracijske politike so se v zadnjem obdobju večinoma oblikovale kot odziv na krize«, je dejala ministrica Tatjana Bobnar in dodala, da »se te reducirajo le na varnostne politike, tako imamo namesto stabilnih in konsistentnih politik v večini držav krizni menedžment.« V Sloveniji želimo to paradigmo spremeniti s tem posvetovalnim telesom. »Imamo dovolj znanja, z ustrezno koordinacijo vseh nas v tem prostoru, zlasti pa s spoštljivo in iskreno komunikacijo med nami bomo spremenili dozdajšnji način dela, migracijsko politiko pa oblikovali celovito in usmerili k človeku, da ohranimo njegovo dostojanstvo,« je poudarila ministrica in nato predstavila način dela posvetovalnega telesa.

Ministrstvo za notranje zadeve, ki bo delovalo kot koordinator te skupine, bo sledilo viziji, v kateri se zavzemamo za varne, urejene in zakonite migracije. »Skupaj bomo pripravili nov pristop na področju migracij in azila, lotili se bomo tudi sprememb zakonodaje, ki bo v največji meri upoštevala tudi priporočila nadzornih institucij, zlasti Varuha človekovih pravic.« Okvir delovanja določajo koalicijska pogodba, v kateri se je vlada zavezala k umiku ograje na meji s Hrvaško, področna zakonodaja, pravo EU in človekovih pravic ter vključevanje zainteresiranih javnosti, je še pojasnila ministrica.

Posvetovalno telo bo temeljilo na treh stebrih, in sicer dialogu s civilno družbo, nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in prenovi področne zakonodaje. V posameznih podskupinah, ki jih bodo vodili dr. Simona Zavratnik, državni sekretar dr. Branko Lobnikar in dr. Polona Mozetič iz kabineta notranje ministrice, vanj pa bodo vključeni tudi udeleženci današnjega sestanka, se bodo zavzemali za varnejše migracijske poti, učinkovitejše azilne postopke in postopke za pridobivanje dovoljenj za prebivanje, olajšanje pogojev za mednarodno zaščito in sistematično vključevanje v družbo. Pomemben del bo tudi transparentno komuniciranje z različnimi javnostmi, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in prebivalstvom ter raziskovanje.

Predstavitvi je sledila odprta in konstruktivna razprava, v kateri so vsi udeleženci podprli pobudo, nakazano smer in zlasti vključenost v razprave o oblikovanju celovite migracijske politike. Izpostavili so na pereče in akutne težave, kot so delo z ranljivimi osebami, žrtvami trgovine z ljudmi in mladoletniki brez spremstva. Poudarili so pomen vključevanja tujcev na trg dela in čim prejšnjo spremembo zakonodaje, pri čemer so podali tudi že nekaj konkretnih predlogov. Opozorili so na sporazum o vračanju med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je ministrica pojasnila, da bo tudi to tema prihodnjih razprav. Udeležence je med drugim seznanila tudi z novimi usmeritvami policiji, ki mora v postopkih na meji evidentirati, da je bila oseba seznanjena s pravicami, ki izhajajo iz Zakona o mednarodni zaščiti in evropske zakonodaje.

»Na ministrstvu smo dovzetni za vse prave rešitve,« je poudarila ministrica in povedala, da »odslej delujemo kot ekipa, ki je sposobna spoštljivega in odprtega dialoga.«