Odločitve so na novinarski konferenci predstavili ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, minister za finance Klemen Boštjančič in državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Damir Črnčec.

Zunanja ministrica Fajon:  Po petih mesecih bojev med Ukrajinci čutiti utrjenost in jezo

Zunanja ministrica je Vlado RS seznanila s potekom njenega obiska v Kijevu in s srečanjem z njenim ukrajinskim kolegom Kubedom. Poudarila je, da je obisk potekal v varnostno izjemno zahtevnih razmerah, med ljudmi pa je čutiti utrujenost, bolečino, jezo in strah. Ruska agresija traja že 5 mesecev, pod njenim nadzorom pa je že 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Neformalno se zdi, je dejala Fajon, da se Rusija pripravlja na priključitev tega dela ozemlja. Po njenih besedah so trenutno najpomembnejše bitke za črnomorska pristanišča: če katero od njih pade, postane ves kopenski del ukrajinskega ozemlja do Krima povezan, kar pa bi bila velika strateška izguba za Ukrajino. Poudarila je tudi, da kljub nedavnim podpisom dogovora med Ukrajino in Rusijo o izvozu žita, do tega še ni prišlo – zaradi min, raketnih napadov in nezmožnosti zavarovanj ladij, ki bi vozile žito.

Ukrajina je Sloveniji hvaležna za vso podporo, vojaško in humanitarno pomoč, je dejala zunanja ministrica, slovensko politično pomoč pa lahko pričakuje tudi v prihodnje. Kako lahko v Sloveniji pomagamo Ukrajini, je bila tudi sicer rdeča nit pogovorov. En del te pomoči je zagotovo humanitarna pomoč – Slovenija je v sodelovanju z nevladnim sektorjem do sedaj donirala že več kot devet milijonov evrov - pogovori pa so tekli tudi o možnosti rehabilitacije ranjencev, o možnosti dostave reševalnih vozil, Ukrajina pa je zaprosila tudi za gasilsko opremo in vozila.

Četudi vojna še traja, je že v tej fazi pomembno, da Ukrajini pomagamo pri obnovi infrastrukture, pri zagotavljanju vode in elektrike. Slovenija bo Ukrajini še naprej zagotavljala pomoč, v naslednjih tednih pa bo znano, kakšen bo celoten paket pomoči, je zaključila ministrica za zunanje zadeve.

Minister Boštjančič: Računi za vse bodo manjši zaradi nižjega DDV

Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da je vlada sprejela odločitev o znižanju davka na dodano vrednost na energente za vse uporabnike, ki se jih s tem ukrepom vse enako obravnava.

Znižanje DDV vlada predlaga za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo (lesna biomasa za ogrevanje). Predlagana je začasno nižja 9,5 % stopnjo DDV, in sicer za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023.

Finančni minister je tudi povedal, da vlada s tem ukrepom naslavlja posledice energetske draginje v času največje porabe energentov, to je med ogrevalno sezono, s čimer tudi dopolnjuje ukrep regulacije cen električne energije in zemeljskega plina.  Predlog za znižanje DDV vključuje tudi daljinsko ogrevanje in lesno biomaso za ogrevanje.

Minister Boštjančič je poudaril, da bodo od nižjega davka na dodano vrednost imeli koristi vsi uporabniki, najbolj pa gospodinjstva. Z ukrepom vlada zajema tudi tiste, ki imajo že danes nizke cene električne energije in zemeljskega plina, prihranki na računih uporabnikov pa se lahko v devetih mesecih veljavnosti ukrepa gibljejo od nekaj sto do tisoč evrov na letni ravni.

Pojasnil je, da znižanje DDV ni možno pri kurilnem olju zaradi evropske direktive, a bo vlada v prihodnjih tednih pri tem energentu in na področju daljinskega ogrevanja ukrepala z regulacijo cen. »Ravno nasprotno pa vlada pri lesni biomasi za ogrevanje ne more regulirati cen, zato je na tem področju posegla po znižanju DDV«, je predstavitev te vladne odločitve zaključil finančni minister.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je minister Boštjančič še povedal, da bo Slovenija zaradi znižanega DDV v proračunu zabeležila za 130 milijonov evrov manj prihodkov: približno 40 milijonov v letošnjem letu in 90 milijonov v naslednjem letu. Napovedal je tudi rebalans proračuna za letošnje leto, pripravljen pa bo v okviru priprave proračunov za leti 2023 in 2024.

Do sredine septembra predvidoma celotna ocena požarov na goriškem Krasu

Vlada se je seznanila s prvo informacijo o požaru na goriškem Krasu in pristojnim ministrstvom naložila, da pripravijo oceno skupne neposredne škode, je na novinarski konferenci povedal državni sekretar Črnčec in dodal, da bo Slovenija za pomoč za odpravo škode zaprosila tudi evropski solidarnostni sklad. Pridobljena sredstva bodo namenjena obnovi infrastrukture, poškodovane med divjanjem ognjenih zubljev.

Državni sekretar je ob tem povedal, da je Slovenija v preteklosti že štirikrat prejela pomoč omenjenega sklada (trikrat v primeru poplav, v letu 2014 pa zaradi žleda) v skupni višini okoli 48 milijonov evrov.

Čeprav intervencija na požarnem območju še ni zaključena in je državni načrt še vedno aktiven, je državni sekretar izrazil upanje, da bo vseeno kmalu prišlo do epiloga, ko bo lahko narejen tudi celotna ocena škode požarov. Predvidoma naj bi se to zgodilo do sredine septembra.  

Ob koncu novinarske konference je državni sekretar Črnčec še povedal, da bodo do konca septembra pripravljene tudi spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi bo vlada razrešila tudi vprašanje nagrad prostovoljnim gasilcem in vsem, ki so bili aktivirani med gašenjem požara. Do nagrade bodo upravičeni prostovoljci, aktivirani na podlagi državnega načrta in vpoklicani s strani civilne zaščite.