Skoči do osrednje vsebine

Minister dr. Simoniti na vladnem obisku v severnem delu Osrednjeslovenske regije

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti se skupaj z drugimi predstavniki Vlade Republike Slovenije mudi na delovnem obisku v severnem delu Osrednjeslovenske regije. Obiskal bo Muzej za arhitekturo in oblikovanje in grad Zaprice ter si ogledal nove prostore Arhiva Republike Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve. Ob obisku predstavljamo nekatere projekte in programe, ki jih v tem delu regije (so)financira Ministrstvo za kulturo.

Panoramski pogled na Žale

Jože Plečnik, Žale | Avtor Stane Jeršič

Severni del Osrednjeslovenske regije sestavlja 11 občin, in sicer Kamnik, Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Trzin, Domžale, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica in Ljubljana. 

Kulturna dediščina

Ohranjanje in varovanje kulturne dediščine je ena od prednostnih nalog Ministrstva za kulturo. V Osrednjeslovenski regiji v obdobju 2021–2022 s 622.256,80 evra sofinanciramo obnovitvena, konservatorsko-restavratorska in vzdrževalna dela na področju nepremične kulturne dediščine. V severnem delu regije smo 493.659,68 evra porazdelili med sakralno in profano stavbno dediščino.

Eden večjih projektov na področju nepremične kulturne dediščine v obdobju 2021–2022 so obnovitvena dela na poslovilnih objektih v sklopu Vrta vseh svetih oziroma Plečnikovih Žal v Ljubljani, ki jih sofinanciramo s 173.487,80 evra. Plečnikove Žale so bile leta 2021, skupaj drugimi izbranimi Plečnikovimi deli v Ljubljani, vpisane na Unescov Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Zaradi tega visokega mednarodnega priznanja in letošnje 150-letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto. Na spletni strani Ministrstva za kulturo smo v sodelovanju s partnerji pripravili spletno mesto, na katerem so zbrane informacije o dogajanju v Plečnikovem letu

Muzejska in arhivska dejavnost

V Ljubljani delujejo nekateri osrednji državni muzeji, kot so Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Narodna galerija. Njihovo delovanje v letu 2022 sofinanciramo z okoli 9.185.706 evri. Lani smo že obstoječi muzejski mreži dodali nov muzej – Muzej slovenske osamosvojitve. Nedavno je bila podpisana tripartitna pogodba o rekonstrukciji in dozidavi objekta na Poljanski cesti 40, kjer bosta predvidoma konec leta 2023 svoje prostore dobila Arhiv Republike Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve. 

Poleg državnih muzejev imajo v severnem delu Osrednjeslovenske regije pomembno vlogo pri razvoju muzejske dejavnosti tudi pooblaščeni muzeji za področje arheologije, etnologije, likovne umetnosti, zgodovine in grafične umetnosti – delovanje Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Medobčinskega muzeja Kamnik in Mednarodnega grafičnega likovnega centra v letu 2022 sofinanciramo z 2.095.786 evri.

Za hramba arhivskega gradiva, naše neprecenljive kulturne dediščine in kulturnega spomenika, v regiji (in širše) skrbita Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji regionalni arhiv v Republiki Sloveniji, in Arhiv Republike Slovenije, ki je osrednja in največja arhivska ustanova v državi ter obenem organ v sestavi Ministrstva za kulturo.

Sodobna umetnost

V Osrednjeslovenski regiji, predvsem v Ljubljani, domujejo nekateri najpomembnejši slovenski producenti s področja umetnosti in umetniki, ki uspešno delujejo na mednarodni in nacionalni ravni ter pri svojem delovanju sodelujejo z ustvarjalci in strokovnjaki iz vseh slovenskih regij.

Razvoj sodobne umetnosti spodbujamo z rednim sofinanciranjem delovanja osrednjih javnih zavodov s področij vizualnih (Moderna galerija, Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in uprizoritvenih umetnosti (Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Lutkovno gledališče Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ljubljana) ter projektov in programov nevladnih kulturnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Na področju intermedijskih umetnosti, ki že po definiciji predstavljajo predvsem sodobno kulturo urbanih središč, na primer javnega zavoda, ki bi se namensko in kontinuirano ukvarjal s tem področjem umetnosti, nimamo. Ta prazni prostor med drugim uspešno zapolnjuje tudi projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost, ki povezuje devet slovenskih nevladnih kulturnih organizacij iz različnih slovenskih regij. Gre za enega od dveh projektov Mrež centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Projekt konS v obdobju 2019–2023 Republika Slovenije in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancirata s 4,5 milijona evrov.

V okviru večletnega programskega razpisa na področju umetnosti s 3.499.148,20 evra v obdobju 2022–2025 sofinanciramo 34 nevladnih organizacij, od tega 27 nevladnih organizacij iz tega dela regije – šest na področju vizualnih umetnosti, devet na področju glasbenih umetnosti, štiri na področju intermedijskih umetnosti in osem na področju vizualnih umetnosti. V okviru štiriletnega (2022–2025) projektnega razpisa in dvoletnega (2022–2023) projektnega razpisa bomo sofinancirali projekte nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi z 1.480.000 evri. Razpis je že zaključen, vendar rezultati še niso znani. Dodatne možnosti za finančno podporo odpirajo tudi vsakoletni enoletni projektni razpisi za posamezna področja umetnosti.

Knjižnična dejavnost

S sofinanciranjem nakupa knjižničnega gradiva in računalniške opreme ter delovanja knjižnice, ki opravlja posebne naloge osrednje območne knjižnice – v letu 2021 s 594.337 evri –, spodbujamo razvoj bralne kulturne in različnih oblik pismenosti pri vseh generacijah. V Ljubljani knjižnično mrežo bogati nacionalna knjižnica, ki je obenem tudi največja knjižnica v državi, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). NUK je bil poleg Plečnikih Žal leta 2021 prav tako vpisan na Unescov seznam. Posebno vlogo v regiji in državi ima Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki mnogim slepim in slabovidnim predstavlja edino vez z literaturo in zapisano besedo. V letih 2021 in 2022 smo sofinancirali in sofinanciramo delovanje knjižnice s 105.000 evri letno.

Javna kulturna infrastruktura

V prizadevanjih za decentralizacijo financiranja javnih kulturnih programov in projektov smo v obdobju 2020–2021 začeli izvajati dva javna poziva, ki občinam odpirata nove možnosti pri zagotavljanju finančnih sredstev za razvoj javne kulturne infrastrukture, ki je v pristojnosti javnih zavodov s področja kulture. Sredstva, skupaj 358.053,38 evra, sta za zagotavljanje ustreznih prostorskih in tehničnih pogojev za izvajanje različnih dejavnosti prejeli dve občini. Občini sta s sredstvi obnovili Kulturni dom Medvode in Dom kulture Kamnik. Do 22. marca 2022 je odprt Javni poziv za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti v obdobju 2022– 2023, in sicer v vrednosti 4 milijone evrov.

Mediji

Obveščanje prebivalcev regije zagotavlja 1242 medijev – 80 televizijskih programov, 5 radijskih mrež in 127 radijskih programov, 728 tiskanih medijev in 302 elektronska medija. Na redni letni razpis za podporo pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, pomembnih za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, se je iz te regije v letu 2021 prijavilo 66 medijev, sredstva je v vrednosti 264.404,50 evra prejelo sedemnajst medijev, od tega šestnajst medijev iz tega dela regije.

Podrobnejše informacije o vladnem obisku (program obiska, publikacija o regiji, navodila za predstavnike medijev)