Zavedati pa se moramo, da je za svojo varnost najbolj odgovoren vsak sam. Čeprav rekreacija na, v in ob vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, je treba vedeti, da je voda lahko tudi izredno nevarna in je nikakor ne smemo podcenjevati. Zavedati se moramo vseh dejavnikov tveganja in upoštevati osnovne napotke za varno kopanje in izvajanje športnih dejavnosti, pri katerih obstaja nevarnost utopitve. Da nesrečo lahko preprečimo ali pa vsaj zmanjšamo njene posledice, moramo poznati preventivne ukrepe.

Kopanje je lahko varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene. To so bazenska in urejena naravna kopališča, kjer za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode. Njihova naloga je neprekinjeno opazovanje kopalnih površin, vzdrževanje reda na kopališču, odpravljanje vzrokov za nastanek nevarnosti utopitev, v primeru nesreče pa reševanje iz vode in nudenje prve pomoči.

Kopanje na kopalnih območjih ob morju, rekah ali jezerih je na lastno odgovornost. Tam za varnost kopalcev ni posebej poskrbljeno, je pa območje označeno z opozorilnimi tablami, kakor je tudi nadzorovana kakovost kopalne vode.

Kopanje v zapuščenih gramoznicah, ribnikih, vodnih zbiralnikih in drugih nenadzorovanih vodnih površinah je sicer mogoče, vendar s stališča varnosti nikakor priporočljivo, ponekod pa celo prepovedano. Tveganje za varnost lahko predstavlja tudi kopanje na divjih vodah, zaradi brzic, močnih vodnih tokov in vrtincev. Na takih območjih se največkrat zgodi utopitev, zato je zelo pomembno, da poznamo nevarnosti, moč vode in realno ocenimo svoje znanje in sposobnosti.

Preventiva je boljša kot kurativa

Najprej se moramo zavedati, da lahko za lastno varnost največ naredimo sami.

Prvi in glavna pogoj za varno kopanje je seveda dobro znanje plavanja ter poznavanje in upoštevanje osnovnih varnostnih napotkov.

Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem ali pod vplivom alkohola. Po obilnem obroku počakajmo najmanj dve uri.

Če je telo pregreto, ne skačemo v vodo. Na temperaturo vode se privajamo postopno. 

Nikoli ne skačemo v kalno ali plitvo vodo, neznane situacije so lahko zelo nevarne.

Svojega plavalnega znanja in vzdržljivosti ne precenjujemo. Ni priporočljivo, da plavamo daleč od obale, zlasti, če smo sami. Če nas zgrabi krč, iztegnemo in sprostimo mišico.

Ne uporabljamo vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti.

Ob nevihti je kopanje nevarno, upoštevajmo vremenske razmere.

Izogibamo se nevarnim in nepreglednim mestom, močnim tokovom in vodnim vrtincem.

Otrok v bližini vodnih površin nikoli ne puščamo brez nadzora, niti v zelo plitvi vodi. Otroci ne poznajo nevarnosti.

Če opazimo, da nekomu grozi nevarnost utopitve, mu pomagamo po svojih močeh in sposobnostih. Če bi pri tem ogrozili lastno varnost ali varnost drugih, se reševanja raje ne lotimo, ampak čim prej pokličemo pomoč na številko za klic v sili 112.

Izvajanje nadzora nad ukrepi za varstvo pred utopitvami

Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami izvaja nadzor nad urejenimi kopališči, izposojevalci plovil, organizatorji raftingov, kajakaštva, soteskanja in drugih dejavnosti na vodi s pridobitnim namenom ter določene strukture potapljačev.

Nadzor se izvaja praviloma nenapovedano, in sicer v letošnjem letu je bilo že pregledanih 35 kopališč, 5 izposojevalcev in 9 organizatorjev. Na tem področju v lanskem in letošnjem letu še ni bilo zaznanih nepravilnosti. Podobna situacija je tudi z usposobljenostjo reševalcev iz vode.

Pri nadzoru izposojevalcev plovil na vodi se preverja, da imajo na vstopni točki ustrezno usposobljeno osebo, ki zna podati ustrezne napotke najemnikom plovila ter da imajo na vidnih mestih nameščena potrebna navodila za varno plovbo. 

Nadzori na področju organiziranih vodnih dejavnostih se praviloma izvajajo na vstopnih točka, kjer lahko ob morebitnih nepravilnostih Inšpektorat prepove plovbo oziroma spuste. Potrebno je omeniti, da so organizatorji na tem področju zelo osveščeni in spoštujejo predpise.

Inšpektorat pa ne izvaja nadzora na območjih kopalnih voda, ker z vidika potrebne opreme in reševalcev iz vode na teh območjih ni predpisov. Prav tako niso predmet nadzora območja ob vodi v naravi, kot so brežine rek, jezer, bajerjev, in drugih, kjer se ljudje lahko kopajo.