Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v vseh statističnih regijah pod pogojem testa dovoljuje nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve in storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice). V t. i. rumenih statističnih regijah Pomurska, Koroška, Osrednjeslovenska, Goriška in Obalno-kraška za goste nastanitvenih obratov dovoljuje opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v notranjosti gostinskih obratov, ki so del nastanitvenih obratov, pri čemer je dovoljena strežba jedi in pijač le za mizami (sedeča postrežba), obratovanje nočnih klubov, barov in diskotek pa ni dovoljeno. Dodatno se z odlokom sprošča število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.

Vlada je sprejela tudi nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja. Slovenija je v NOO opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.

Z novelo Zakona o vojnih invalidih se določa rok za vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991, ter zahtevo za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v teh okoliščinah. Zahtevo za pridobitev tega statusa in pravic upravičenci vložijo do 31. decembra 2021.

Z dopolnitvijo Zakona o žrtvah vojnega nasilja se prizna status žrtve vojnega nasilja družinskim članom po osebi, ki je kot civilna oseba umrla, bila ubita ali morebiti pogrešana zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. maja 1991 do 18. oktobra 1991. Obdobje zajema tudi tako imenovane »pekrske dogodke« v Mariboru, in druge primere nasilnih dejanj, ki so imeli za posledico izgubo življenja. Namen in cilj predloga novele Zakona je omogočiti otrokom kot novo določenim upravičencem in zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem padlih ter staršem, da uveljavijo pravico do odškodnine.

Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 opredeljuje posebne pravice, kot so doživljenjska mesečna renta, odškodnina po posebnem zakonu, ki ureja poplačilo vojne, štipendija, prednost pri sprejemu v dijaški oziroma študentski dom ter pravica do kritja stroškov šolske malice. Po predlagani dopolnitvi se pravica do odškodnine razširi tudi na otroke ter dodatno prizna tudi še zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem padlih ter staršem.