Včeraj je bilo opravljenih 1458 PCR-testov. Z njimi je bilo potrjenih 268 novih primerov, delež je znašal 18,4 odstotka. Včeraj je bilo opravljenih tudi 3226 hitrih testov. Z njimi je bilo potrjenih 85 novih okužb, delež pozitivnih hitrih testov je znašal 2,6 odstotka. Skupaj je bilo opravljenih 4684 testiranj, pozitivnih je bilo 353 testov. V bolnišnicah se zaradi koronavirusa zdravi 1066 pacientov, na intenzivni negi pa 169 pacientov. Umrlo je 19 oseb, 14 v bolnišnicah, 5 v domovih.

Glede na včeraj objavljene podatke je bilo doslej v Sloveniji s PCR-testi testiranih že več kakor 800.000 oseb, s hitrimi testi pa več kakor 250.000. Doslej smo v Sloveniji potrdili 166.473 primerov okužbe z novim koronavirusom. Po oceni NIJZ je zdaj v državi 17.167 aktivnih primerov.

Sedemdnevno povprečno število pozitivnih primerov po danes objavljenih podatkih NIJZ je 1223, kar je nekoliko več kakor včeraj, ko jih je bilo 1213. Število oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo zaradi bolezni COVID-19, je danes 1066. Za prehod v naslednjo, oranžno fazo sproščanja ukrepov, se morata obe števili znižati pod 1000.

Množično testiranje je pomembno, je zatrdila Marija Magajne, saj je med prebivalstvom virusa še veliko, prek učiteljev in vzgojiteljev bi se lahko prenašal v šolska okolja. Tega se očitno oboji tudi zavedajo, kar dokazuje velika udeležba na testiranjih. Danes poteka tekoče, izvaja se vzporedno s poukom. Testiranja ni bilo treba izvesti do začetka današnjega pouka, saj je v navodilu le določeno, da se mora izvajati redno, enkrat tedensko.

Nov razpis za hitre teste bo objavljen v prihodnjih dneh, iz prvega razpisa je na voljo še dvajset odstotkov od 500 tisoč dobavljenih testov. V februarju Slovenija pričakuje tudi teste iz evropskega naročila.

Marija Magajne je potrdila, da je testiranje dijakov in študentov predvideno.

Razširjenost angleškega virusa med vsemi pozitivnimi primeri se ugotavlja tako, da se deset odstotkov vseh pozitivnih primerov analizira dodatno na angleško različico virusa, s čimer se bo ugotavljalo, če se bo dvoodstotna razširjenost med vsemi primeri povečevala.

Število novih pozitivnih primerov v zadnjih tednih se sicer počasi zmanjšuje, a se je v zadnjem tednu zmanjševanje ustavilo, na kar opozori krivulja sedemdnevne incidence, saj število ostaja enaki ravni. Tudi delež sedemdnevne incidence v 14 dnevih je bil že 41 odstotkov, v zadnjih dneh pa se je spet povečal na 50 odstotkov. V Sloveniji je 14-dnevna incidenca 824 pozitivnih primerov, pred nami so Portugalska, Španija in Češka.

Primerjava ukrepov za preprečevanje epidemije z drugimi državami kaže, da Slovenija nima zelo strogih ukrepov, saj je po strogosti v spodnjem delu lestvice. V ocenjevanje so bili vključeni omejitveni ukrepi glede šol, javnih dogodkov, gospodarstva, splošnega gibanja, javnega potniškega prometa in drugi podobni ukrepi.

Krek je še poudaril, da se po merilu 14-dnevnih pozitivnih primerov na milijon prebivalcev ali pa smrtnosti v istem obdobju ne razlikujemo veliko od večine drugih evropskih držav. Od ukrepov smo glede nošnje mask med strožjimi državami na tem področju, a je glede na visoko 14-dnevno incidenco to nujno.

Predstavitev je Krek končal s poudarkom, da so ključni preventivni ukrepi za omejevanje širjenja virusa, hkrati pa je pomembna odločitev za cepljenje. Ker je virusa med prebivalstvom veliko, se moramo obnašati, kakor da smo vsi okuženi in se ravnati po pravilih karantene oziroma res dosledno upoštevati vse preventivne ukrepe.

Ugibaje Instituta Jožef Stefan o zelo kužnem »slovenskem sevu«, ki naj bi nastal v jesenskem času, je malo verjetna. Glede njihove napovedi, da bi se angleška različica virusa v Sloveniji močneje razširila šele v marcu, je skeptičen, saj bi se to lahko zgodilo že v februarju.

Odpiranje šol za prvo triado je zelo tvegano, ker je naša 14-dneva incidenca na 100 tisoč prebivalcev 824 pozitivnih primerov. Nemčija, na primer, ima incidenco 266, pa so tam šole zaprte. Lahko se zgodi, da vlada kmalu ne bo več mogla odločati, ali šole odpirati ali zapirati, saj se bodo zaprle same, ker bo število učiteljev, ki bodo zboleli, veliko.

Vire okužb v domovih je po besedah Kreka treba povezovati z lokalno skupnostjo, saj so predvsem pozitivni primeri pri zaposlenih nevarnost za kraj, občino in regijo, saj te osebe odhajajo domov in lahko okužijo druge. Hkrati pa je poudaril, da mora imeti lokalna skupnost pozitiven odnos do domov starejših in čim bolj upoštevati preventivne ukrepe, da se s tem zmanjša možnost vnašanja virusa v domove.