Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela Stališče o Mnenju Državnega sveta k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Državni svet je 15. 4. 2020 sprejel mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, v katerem navaja, da Državni svet predlog zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru posredovala vlada, podpira, izpostavlja pa nekaj vprašanj.

Vlada je mnenje Državnega sveta preučila in ga podpira, saj je Državni svet predlog zakona podprl in podala še nekaj dodatnih pojasnil. S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba, ki ureja Sklad za vode, in sicer z vidika namena porabe sredstev. Dodane so možnosti financiranja iz Sklada za vode za namen financiranja gradnje vodne infrastrukture (vključno z vzdrževanjem objektov in vzdrževalnih del v javno korist) in izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti ter po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda. Trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov namreč ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih del za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.
Namen dopolnitve zakona je tudi zagotoviti pomoč pri zagotovitvi novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo, nakupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov izgradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, za katere ni mogoče pridobiti sredstev Evropske unije, in predstavlja dopolnitev možnosti sofinanciranja k obstoječemu sistemu financiranja občin pri zagotavljanju doseganja ciljev dobrega stanja voda oziroma ustrezne oskrbe s pitno vodo. Gre za posebno, dodatno ureditev, pri čemer se ne posega v obstoječi sistem financiranja občin. K izpolnjevanju obveznosti doseganja ciljev dobrega stanja voda nas zavezuje tudi evropska okoljska zakonodaja, ki je v naš pravni red prenesena s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in vode. Predlagana dopolnitev glede financiranja oskrbe s pitno vodo je povezana tudi z v Ustavo RS zapisano pravico do pitne vode.

Ministrstvo za okolje in prostor si intenzivno prizadeva, da bi se financiranje lokalne javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode vključilo tudi med upravičene ukrepe za črpanje sredstev Kohezijskega sklada v naslednji finančni perspektivi, saj bodo končne odločitve vplivale tudi na investicije v lokalno javno infrastrukturo.

Novela zakona o vodah opredeljuje tudi prednostne cilje, način in postopek sofinanciranja navedenih projektov.

Z vidika varstva načela transparentnosti pri dodeljevanju sredstev se sredstva Sklada za vode dodeljujejo (ko gre za sofinanciranje projektov občinam) na podlagi postopka, določenega z zakonom. Uporablja se Zakon o splošnem upravnem postopku, kolikor predlog zakona ne določa drugače. Predlog zakona ponuja obe možnosti, torej javni poziv in javni razpis, ki se ju lahko uporabi glede na vrsto posamezne dodelitve sredstev. Samo pri javnem pozivu pride v poštev vrstni red prijaviteljev, pri javnem razpisu pa je dodelitev sredstev odvisna od izpolnjevanja meril in kriterijev iz javnega razpisa.


Predlog zakona sicer ne ureja področja nadomestil na vodovarstvenih območjih. Nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti so bila določena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah v letu 2008. Upravičenec je lastnik ali drug posestnik, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti. Prvenstveno se zagotavlja nadomestna zemljišča, če ta niso na voljo pa se zagotovi nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Nadomestila se izplačujejo na podlagi Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, s katero se določajo vrsta ukrepov, za katere se izplačujejo nadomestila, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestila. Trenutno se nadomestila izplačujejo v skupni višini 150.000 evrov na leto, pri čemer pa še niso izdane vse uredbe, ki urejajo vodovarstvena območja, za celotno državo. Izplačevanje nadomestil na podlagi Uredbe se bo izvajalo do konca leta 2020. Od leta 2021 naprej bo potrebnih še nekaj dodatnih naporov za ureditev razmer na tem področju. Aktivnosti bodo usmerjene tako v varstvo vodnih virov, namenjenih oskrbi s pitno vodo, kot tudi izplačevanju ustreznih nadomestil zaradi zmanjšanja dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se izvaja na vodovarstvenih območjih.  

Na odboru je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila nov projekt »Sanacija zaprtega odlagališča Rakovnik«. Cilj investicije je, da se izboljša stanje okolja na območju odlagališča Rakovnik in širšega območja doline potoka Rakovnik v občini Šmartno pri Litiji. Ocenjena vrednost celotne investicije je 4.911.368,00 evrov brez DDV oziroma 5.991.869,00 evrov z DDV. Sanacija se bo pričela izvajati v letu 2020 in se bo zaključila v letu 2027.

Na odlagališču Rakovnik je bilo odloženo okoli 56.000 ton odpadkov iz takratne družbe IUV Vrhnika, obrat Šmartno pri Litiji in okoli 2.000 ton komunalnih odpadkov. Odpadki so se na odlagališče odlagali od leta 1969 pa do leta 2007.

Po pregledu dostopnih informacij o lokaciji odlagališča, tehnični izvedbi odlagališča, emisijah iz odlagališča, vplivu odlagališča na okolje, količinah in kakovosti odloženih odpadkov je bilo ugotovljeno, da ima odlagališče znaten vpliv na okolje, kar zahteva izvedbo sanacijskih ukrepov.
Odlagališče je bilo od leta 2013 pa do leta 2019  brez upravljavca, kar je pomenilo, da niso bila izvedena osnovna vzdrževalna dela zaprtega odlagališča, kar je povzročilo večjo okoljsko škodo, ki jo bo potrebno sanirati in odlagališče urediti skladno s predpisi o odlagališčih  odpadkov.
Namen projekta je saniranje zaprtega odlagališča Rakovnik skladno z zahtevami predpisov o odpadkih in odlagališčih odpadkov. Po izvedenih ukrepih pričakujemo naslednje dolgoročne učinke: zmanjšan bo vpliv na površinske vode in na podzemne vode, vpliv izcednih vod na tla odlagališča, zmanjšane pa bodo tudi emisije odlagališčnih plinov in njihov vpliv na okolje.

Vlada je sprejela tudi Poročilo o izvedbi Programa dela državne geodetske službe za leto 2019. Zakon o geodetski dejavnosti določa, da se podrobnejša opredelitev in predvideni obseg nalog državne geodetske službe ter predvidena višina sredstev za izvajanje teh nalog opredelijo v letnem programu državne geodetske službe, poročilo o izvedbi sprejetega programa dela državne geodetske službe za preteklo koledarsko leto pa sprejme Vlada Republike Slovenije.

Poročilo o delu Geodetske uprave RS obsega poročanje o izvedbi nalog državne geodetske službe v letu 2019 na področju geodezije, topografije in kartografije, evidentiranja nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk, informacijske tehnologije in izdajanja podatkov, itd. Vanj je vključeno tudi poročanje Geodetskega inštituta Slovenije o izvedbi nalog državne geodetske službe in nalog s področja dela drugih resorjev. Poročilo vključuje tudi poročanje o izvedbi programa projektov e-prostor v letu 2019.

Skupna finančna realizacija veljavnega proračuna je 91,76%. Pri izračunu finančne realizacije so vključeni sklepi Vlade Republike Slovenije, s katerimi so se v letu 2019 prerazporejale pravice porabe med proračunskimi postavkami različnih uporabnikov. Skupni strošek izvajanja Programa državne geodetske službe za leto 2019 je bil 23.910.006 evrov.

Realizacija Programa del Geodetskega inštituta Slovenije iz naslova nalog javne službe in nalog, ki jih izvaja po javnem pooblastilu, je 83,6 %. Vrednost vseh opravljenih nalog znaša 2.197.894,00 evrov. Izven okvira javne službe znaša realizacija v letu 2019 748.571,00 evrov.

Na podlagi navedenega je ugotovljeno, da sta Geodetska uprava RS in Geodetski inštitut Slovenije (za naloge državne geodetske službe, ki jih je izvedel kot naloge javne službe in po javnem pooblastilu) izvedla naloge in uresničila letne cilje, načrtovane v Programu državne geodetske službe za leto 2019.
 
Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada sprejela sklep o odprtju proračunskih postavk in zagotovitev pravic porabe pri MDDSZ.

Na podlagi 10. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 se v letu 2020 v finančnem načrtu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odpreta dve proračunski postavki.

V petem odstavku 58. člena ZIUZEOP je določeno, da se sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije in zato se bosta na podlagi 10. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 v letu 2020 v finančnem načrtu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odprli proračunski postavki. Gre za izvedbo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Z 58. členom ZIUZEOP se namreč z namenom izboljšanja socialnega položaja drugih ranljivih skupin oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnostim epidemije virusa COVID-19, ureja izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.

Iskalnik