-
200 let od začetka franciscejskega katastra
23. decembra 2017 bo minilo 200 let, odkar je avstrijski cesar Franc I. podpisal patent o izdelavi franciscejskega katastrskega operata. Takrat nastalemu katastru danes brez najmanjšega zadržka pripisujemo oznako prvovorstnega arhivskega gradiva in kulturnega spomenika v evropskem okviru, saj v ostali Evropi v času nastanka ni imelo enakovrednega zgleda.
-
Obisk astronavtov Apolla 15 v Sloveniji
Apollo 15 je bila četrta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Zelo uspešna odprava se je končala 7. avgusta 1971. V začetku leta 1972 so se astronavti s soprogami podali na turnejo po Evropi. V Jugoslaviji so se najprej za kratek čas ustavili v Beogradu in Zagrebu, nato pa pripotovali v Slovenijo, kjer so bivali med 27. in 31. januarjem.
-
Dokumenti o iskanju Titove identitete
Zgodovina pozna zgodbe in osebnosti, ki vedno znova burijo domišljijo. Naj jih obujajo spomini, publicisti ali resna znanstvena dela, zlahka oživijo, ko se pojavijo – četudi neznatni – drobci v arhivskem gradivu. Predstavljamo take drobce, ki dokazujejo, kako mukotrpno in vztrajno so Nemci ugotavljali, kdo je »fantomski« vodja jugoslovanskih partizanov.
-
»Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojó«
Duhovnik, pesnik, šolnik, časnikar in jezikoslovec Valentin Vodnik (1758–1819) je v pesmi Moj spomenik najavil, da se ga bomo spominjali predvsem po njegovih pesmih. Kot nam razkriva zapuščinski inventar, pa so po smrti v njegovem stanovanju našli, popisali in ocenili tudi precej drugih stvari.
-
Gradnja novega mostu pri cerkvi Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru
Najznačilnejši in najlepši pogled, ki se odpre obiskovalcu Bohinjskega jezera, je prizor jezera s srednjeveško cerkvico sv. Janeza Krstnika na njegovem vzhodnem robu, do katere vodi kamnit most. Prizor daje vtis, da obstaja »od zmeraj«, pa vendar ni tako.
-
Tehnologija esdevejevskega Jamesa Bonda
Služba državne varnosti je želela okrog leta 1980 izboljšati stanje na področju vzpostavljanja in nadzora radijskih zvez. Njene akcije v tujini so postajale vse pogostejše, prav tako potrebe po nadzoru radijskega prometa tujih policij in možnih tujih agentov. Tako so se lotili raziskave tržišča in nabave »prototipov« opreme, ki bi omogočali prikrite komunikacije z agenti na terenu.
-
70 let od začetka gradnje hidroelektrarne Medvode
Izgradnja hidroelektrarne v Medvodah je, poleg proizvodnje električne energije, vplivala tudi na podobo krajine, saj je z zajezitvijo reke Save nastalo Zbiljsko jezero. Zato je arhivalija meseca junija namenjena dokumentom, ki pričajo o gradnji medvoške hidroelektrarne v letih 1947–1953.
-
300 let potem. Cesarica Marija Terezija in njen vladarski pečat iz leta 1748
13. maja 2017 obeležujemo 300. obletnico rojstva avstrijske nadvojvodinje in cesarice Marije Terezije, ki je vladala v letih 1740–1780. Tokratna arhivalija meseca predstavlja mogočno monarhinjo s cesarskim grbom in njenim vladarskim naslovom, ki nam ga prikazuje izjemno lepo ohranjen pečat, obešen na listini iz leta 1748.
-
Mojster Plečnik
Leto 2017 je razglašeno za Plečnikovo leto, saj mineva 145 let od rojstva in 60 let od smrti slavnega slovenskega arhitekta. O Plečnikovem življenju in delu je po arhitektovi smrti nastalo veliko filmov, posnetih tako v Sloveniji kot na Češkem. V Slovenskem filmskem arhivu smo posebej ponosni na dokumentarne posnetke, ki prikazujejo Plečnika ter njegove dosežke še v času njegovega življenja. Za tokratno arhivalijo meseca pa smo izbrali zvočni umetniški film Mojster Plečnik režiserja Mirka Groblerja iz leta 1952, ki je nastal ob arhitektovi osemdesetletnici.
-
»Prvega avgusta odprem, pa magari z eno samo kahlico!« (dr. Josip Cholewa)
Dnevniški zapisi dr. Franca Novaka o delovanju Banovinskega inštituta za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani so izjemen zgodovinski vir. Novaka spoznamo kot ambicioznega soustvarjalca slovenske onkologije, zlasti pa kot vernega in natančnega zapisovalca dogodkov in ljudi, ki so jo porajali. Zanimivost njegovih dnevniških zapisov je tudi v tem, da jih je dopolnjeval z množico dokumentov.
-
»Poleg vsega tega pa so še volkovi …« ali »lupus homini lupus«
Čeprav so v okviru znanstvenega projekta Slowolf nedavno ugotovili, da v Sloveniji v zadnjih stotih letih ni znan noben primer napada volka na človeka, nam poročilo namestnika pooblaščenca ribniške okrajne OZNE postreže z drugačnimi vestmi. Dva pripadnika OZNE sta namreč imela pozimi 1945 z volkovi v gozdnatem zaledju Ribnice kar neprijetni izkušnji.
-
Priročni urbar gospostva Brdo pri Kranju ter uradov Naklo in Primskovo
Priročni urbar gospostva Brdo pri Kranju ter uradov Naklo in Primskovo iz let 1705–1718 je eden od enaindvajsetih urbarjev, ki jih za jedro ali dele te posesti v obdobju med okrog 1520 in 1782 hrani Arhiv RS. Urbar je bil zaradi hude črvivosti in drugih poškodb skoraj obsojen na propad, dokler ga niso »oživile« sodelavke Centra za konserviranje in restavriranje pri Arhivu RS – centra, ki je v minulem letu praznoval šestdesetletnico svojega delovanja.
