Skoči do osrednje vsebine

Služba za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje

Arhiv

Staro spletno mesto najdete v arhivu spletišč državne uprave.

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje opravljamo usklajevalne in strokovne naloge na področju evropskih zadev in mednarodnega sodelovanja, ki izhajajo iz dvostranskih dogovorov ter članstva Slovenije v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, agencijah Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah ter iz sodelovanja v regionalnih povezavah. Sodelujemo pri pripravi dvostranskih sporazumov s področja zdravstva in medicine ter aktov in zakonodaje Evropske unije na področju usklajevanja sistemov socialne varnosti v delu, ki se nanaša na zdravstveno zavarovanje, ter pri pripravi predlogov in spremljanju dejavnosti na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Pri izvajanju aktivnosti upoštevamo zunanjepolitične usmeritve Republike Slovenije, pri čemer se povezujemo z domačimi in tujimi ustanovami s področja zdravstva in medicine ter domačimi in tujimi vladnimi organi.

Mednarodno sodelovanje

Na Ministrstvu za zdravje izvajamo številne aktivnosti tako na bilateralni ravni (z evropskimi in ne-evropskimi državami) kot tudi v sklopu  multilateralnega delovanja v okviru mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija. Pri tem izhajamo iz zunanjepolitičnih usmeritev Republike Slovenije, zavezujočih aktov in priporočil mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija ter zakonodajnih aktov Ministrstva za zdravje Republike Slovenije oz. Vlade Republike Slovenije.

Bilateralno sodelovanje, vključno z bilateralnim regionalnim sodelovanjem

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje skrbimo za bilateralno sodelovanje na področju zdravstva in medicine, vključno s pripravo in izvajanjem dvostranskih mednarodnih pogodb in drugih aktov, spremljanje njihovega izvajanja ter povezovanje z ustreznimi institucijami v Republiki Sloveniji in izven. Poleg tega koordiniramo in sodelujemo (tudi na medresorski ravni) pri pripravi poročil, analiz, informacij in mnenj s področja zdravstva v Republiki Sloveniji za potrebe dvostranskega mednarodnega sodelovanja.

Dvostranski sporazumi o sodelovanju na področju zdravstva in medicine

Drugi sklenjeni mednarodni nepogodbeni akti – Memorandumi o sodelovanju na področju zdravstva in medicine

Dvostranski sporazumi s področja socialnega in zdravstvenega zavarovanja

Dvostranski sporazumi o socialnem in zdravstvenem zavarovanju se izvajajo preko nosilca zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Več informacij o izvajanju sporazumov tudi na povezavi Napotitev na delo v tujino (ZZZS).

Multilateralno sodelovanje

V Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje koordiniramo in usklajujemo ter izvajamo sprejete obveznosti z zagotavljanjem aktivnega sodelovanja predstavnikov Republike Slovenije v organih, delovnih telesih in dejavnostih teh organizacij (Svet Evrope, OZN – SZO in UNEP, OECD itd.). Poleg tega pa tudi sodelovanj v regionalnih povezavah (V4+, SEP itd.), vključno s povezovanjem z ustreznimi institucijami in njihovimi strokovnjaki v Republiki Sloveniji. To izvajamo v skladu s članstvom in drugimi oblikami vključevanja Republike Slovenije v mednarodne organizacije ter sprejetimi mednarodnimi večstranskimi in dvostranskimi pogodbami.

Sodelovanje s Svetom Evrope

EDQM je leta 2008 prevzel delo delnega sporazuma za socialne zadeve in javno zdravje. Namen njegovega dela je varovanje zdravja ljudi. Direktorat določa standarde za zdravila, razvija smernice in standarde za transfuzijo krvi, presajanje organov in za zadeve varovanja zdravja potrošnikov.

V okviru Direktorata se pripravljajo standardi za proizvodnjo in kakovost zdravil ter njihov nadzor vseh držav članic konvencije o izdelavi evropske farmakopeje. Poleg tega so področja dela še: transfuzija krvi, presajanje organov, tkiv in celic (Evropskem odbor o transplantaciji organov), preprečevanje ilegalne trgovine z zdravili, kakovost kozmetičnih proizvodov, koordinacija mreže uradnih kontrolnih laboratorijev za zdravila v okviru držav članic Sveta Evrope.

Slovenija sodeluje s svojimi predstavniki v odborih Evropske farmakopeje s strokovnjaki Ministrstva za zdravje, Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Zavoda RS za presaditve organov in tkiv (Slovenija transplant) in drugih.

Varovanje zdravja potrošnikov se izvaja v okviru dveh odborov, Odbora za kozmetiko in zdravje potrošnikov ter Odbora za materiale, ki prihajajo v stik z živili, in mreže uradnih laboratorijev za nadzor kozmetike. Slovenija sodeluje s svojimi predstavniki v obeh odborih in mreži.

Konvencija Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov in podobnih kaznivih dejanjih, ki ogrožajo javno zdravje (Medicrime konvencija) je prva in edina mednarodna pogodba, ki se ukvarja s problemom ponarejanja medicinskih izdelkov, med katere sodijo zdravila, medicinski pripomočki in drugi izdelki za podporo zdravju. Osnovni namen Medicrime konvencije je zaščita zdravja ljudi in njihove pravice do dostopa do kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil. Konvencija ne obravnava vprašanj v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

Medicrime konvencija je bila 28. 10. 2011 sprejeta v Moskvi. Veljati je začela 1. 1. 2016. S podpisom Slovenije, dne 6. 3. 2019, je konvencijo tako do sedaj podpisalo 31 držav, 15 držav pa jo je že ratificiralo.

Namen Pompidu skupine je prispevati k razvoju politike prepovedanih drog, ki se bo oblikovala ob multidisciplinarnem sodelovanju, bo inovativna,  učinkovita in utemeljena na zbranih podatkih držav članic.

Odbor Sveta Evrope za bioetiko

Odbor Sveta za Evrope za bioetiko deluje v okviru Sveta Evrope s podporo Generalnega direktorata za človekove pravice in vladavino prava. Njegovo poslanstvo je varovanje temeljnih človekovih pravic na področju uporabe biologije in biomedicine. Odbor je bil vzpostavljen z namenom varovanja človekovega dostojanstva in nedotakljivosti posameznika, ko gre za vprašanja razvoja področja medicine in biomedicine, varovanje in vzpostavljanje etičnih standardov in mej, do katerih se lahko gre v takih primerih. Pri tem so mu v pomoč Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedo konvencija) in njeni protokoli, ki jih je sprejel Svet Evrope. Slovenija je ratificirala konvencijo in vse njene dosedanje protokole. 

Slovenija je aktivna članica Odbora Sveta Evrope za bioetiko s predstavniki slovenske Komisije RS za medicinsko etiko, ki jih je v Odbor imenoval minister za zdravje.

Konvencija o preprečevanju trgovine s človeškimi organi

Slovenija je 6. decembra 2018 podpisala Konvencijo Sveta Evrope proti trgovini s človeškimi organi. Namen omenjene konvencije je preprečevanje trgovine s človeškimi organi in boj proti njej z inkriminacijo nekaterih dejanj, varovanje pravic žrtev kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo, omogočanje sodelovanja na državni in mednarodni ravni pri ukrepanju proti trgovini s človeškimi organi. S podpisom in ratifikacijo konvencije se države vključijo v boj proti kriminalu na tem področju. Izvajanje konvencije bo potekalo v sodelovanju med pristojnimi resorji: zdravje, zunanje zadeve, pravosodje, notranje zadeve, carina. Slovenija je postala 19. država podpisnica omenjene konvencije (6. december 2018), ki je za podpis odprta od marca 2015. Do danes je Konvencijo ratificiralo devet držav, in sicer Albanija, Češka, Črna gora, Hrvaška, Latvija, Malta, Norveška, Portugalska in Moldavija. Konvencije je že stopila v veljavo 1. marca 2018 in je odprta tudi za države, ki niso članice Sveta Evrope.

Sodelovanje z Organizacijo združenih narodov
  • Področje človekovih pravic
Sodelovanje z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj

Republika Slovenija je 21. 7. 2010 postala polnopravna članica OECD, s čimer so se ji odprle možnosti za sodelovanje v okviru obstoječih struktur OECD ter z ostalimi državami članicami OECD, katerega poglavitni cilji so prenos znanja in izmenjava dobrih praks, aktivna vključenost v analitične študije, poročila, preglede (tako preko statističnih podatkov, kot tudi vsebinske obdelave slednjih), katerih rezultati so lahko koristna osnova za oblikovanje nacionalnih (in sektorskih politik), strategij ter tudi konkretnih ukrepov na posameznih vsebinskih področjih.

Spletne povezave, na katerih je mogoče najti številne informacije o že izvedenih ter tekočih aktivnostih OECD, objavljenih statističnih podatkih, publikacijah, študijah in analizah s področja zdravstva, biotehnologije in kemikalij:

Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč

Ministrstvo za zdravje se v okviru razpoložljivih finančnih in kadrovskih možnosti dejavno vključuje v dejavnosti Republike Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, tako na bilateralni, kot multilateralni ravni. Med pomembnejšimi aktivnostmi na področju zdravstva v preteklih letih velja še posebej izpostaviti bilateralno projektno sodelovanje na področju drog med Republiko Slovenijo in Črno goro ter na področju zgodnjega odkrivanja raka med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo. Republika Slovenije pa že od leta 2002 dalje sodeluje tudi z Zdravstveno mrežo jugovzhodne Evrope v vlogi partnerske države.

Evropske zadeve

Slovenija je od 1. maja 2004 država članica Evropske unije. Slovenski predstavniki tako aktivno sodeluje pri oblikovanju politik in pravnega reda Evropske unije. Več o koordinacija evropskih zadev v Republiki Sloveniji na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve.

V 168. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije je opredeljeno, da se visoka raven varovanja zdravja ljudi zagotavlja pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Evropske unije in da dejavnost Evropske unije na področju zdravja dopolnjuje nacionalne politike, pri čemer se v celoti upošteva odgovornost držav članic za njihovo zdravstveno politiko in organizacijo ter zagotavljanje zdravstvenega varstva.

V praksi pa tudi druge politike Evropske unije vplivajo na zdravje in zdravstvene sisteme, na primer: koordinacija sistemov socialne varnosti (nanaša se tudi na zdravljenje v drugih državah članicah), kmetijska politika, okoljska politika, notranji trg, raziskave, medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij itd.

Nacionalna zakonodaja glede zdravljenja v EU

Koordinacija sistemov socialne varnosti EU

Evropska unija je sprejela skupne predpise, po katerih so socialne pravice državljanov EU zaščitene povsod v Evropi (28 držav EU, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica):

Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu

Agencija za temeljne človekove pravice EU (FRA)

Agencija za temeljne človekove pravice EU (FRA) je ena od EU decentraliziranih agencij. Pomaga zagotavljati temeljne človekove pravice državljanom držav Evropske unije. Temeljne človekove pravice določajo minimalne standarde pri katerih se zagotavlja spoštovanje človekovega dostojanstva. Gre za preprečevanje vsake diskriminacije, bodisi na podlagi starosti, invalidnosti, narodnostne pripadnosti ali pa spola, zagotavljanje pravic do varstva osebnih podatkov, dostopa do sodišč in dostopa do zdravstvenih storitev. Agencija zbira in preučuje podatke in analize v EU ter s svojim prispevkom podpira EU institucije in države članice EU pri razumevanju in ravnanju s ključnimi izzivi glede temeljnih človekovih pravic vsakega posameznika v EU.

Na Ministrstvu za zdravje spremljamo delo te agencije z vidika varovanja temeljnih človekovih pravic na področju zdravja.

EU makroregijske strategije

Slovenija je umeščena v Podonavsko makroregijo (EUSDR), v Jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR) in Strategijo EU za Alpsko regijo (EUSALP). Slovenija je edina država, ki je cela umeščena v vse tri makroregijske strategije (od skupno štirih). Slovenija leži na območju, kjer se srečujejo Južna, Srednja in Vzhodna Evropa ter Jadransko morje.

Republika Slovenija v makroregionalnih pobudah deluje na podlagi prednostnih nalog, ki bodo oblikovane na podlagi strateških dokumentov za obdobje do 2020. Pri tem si prizadeva ohraniti visoko raven politične zavezanosti in lastništva Strategij in s tem ustvarjala pogoje, ki omogočajo učinkovito izvajanje makroregionalnih strategij. Učinkovitost zahteva stabilno strukturo in koordinirano delovanje na različnih ravneh. Eden izmed pogojev za zdravje je tudi zdravo okolje. Zato smo sodelovali pri pripravi omenjenih strategij, in smo vključeni tudi v upravljavske strukture teh strategij. Cilj je zagotavljati, da se pri izvajanju strategij nameni ustrezno mesto tudi zdravstvenim temam v povezavi z okoljem. Na nacionalni ravni strategije koordinira Ministrstvo za zunanje zadeve.

Aktualne spletne strani institucij in drugih organov Evropske unije

Iskalnik