Sektor za analize in razvojno načrtovanje
Naročanje na obisk upravnih enot
Preverite, kako in na kateri upravni enoti je možno rezervirati termin za upravne postopke.
Naš cilj je zagotoviti usklajenost dokumentov razvojnega načrtovanja ter vzpostaviti enoten sistem ciljev razvojnih politik ter skupaj z Ministrstvom za finance oblikovati sistem kazalnikov, ki bo omogočal spremljanje uspešnosti izvajanja razvojnih politik. Ta sistem bo omogočal spremljanje implementacije in uspešnosti razvojnih politik ter njihovo usklajenost v državnem proračunu in dokumentih razvojnega načrtovanja.
Poleg tega je v pripravi Strategija trajnostnega razvoja javne uprave do leta 2030, ki predstavlja vizijo za bolj učinkovito in kakovostno javno upravo. Njeni cilji vključujejo izvajanje storitev po meri uporabnika, razvoj kompetentnih javnih uslužbencev ter spodbujanje odprte in inovativne javne uprave. Na poti do teh ciljev si prizadevamo za izboljšanje pravnega okvira, povečanje učinkovitosti procesov, digitalizacijo javnih storitev, krepitev uslužbenskega sistema ter razvoj kompetenc javnih uslužbencev. Prav tako se zavzemamo za transparentnost, odprtost, integriteto, profesionalnost in inovativnost zaposlenih ter za sodelovanje s civilno družbo in odgovornost do okolja ter družbe kot celote.
Sodelujemo z različnimi mednarodnimi organizacijami, kot je npr. OECD.. Republika Slovenija je vključena v raziskavo na temo zaupanja v javne institucije, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD). Raziskava se izvaja v 30 državah in velja za eno najbolj temeljitih mednarodnih raziskav zapletenega odnosa med zaupanjem javnosti in demokratičnim upravljanjem. Njen namen je opredelitev in boljše razumevanje tistih dejavnikov, ki spodbujajo zaupanje državljanov v javne institucije in vpliv odnosa med stopnjo zaupanja in gospodarsko uspešnostjo ter blaginjo. Republika Slovenija ni sodelovala v prvotni OECD raziskavi, ki je bila izvedena leta 2021, v letošnji raziskavi pa Republika Slovenija sodeluje tako v splošnem delu raziskave o zaupanju), kot tudi v posebnem, dodatnem delu raziskave za Republiko Slovenijo, ki bo namenjen razumevanju javnega komuniciranja kot sredstva za krepitev zaupanja v javne institucije, zlasti v kontekstu komuniciranja vladnih reform. Republika Slovenija je bila v zadnjih letih uvrščena med države, v katerih je zaupanje državljanov v javne institucije nizko, zato je ena ključnih nalog na podlagi koalicijske pogodbe storiti vse, da se povrne v zadnjih letih izgubljeno zaupanje. Stopnja zaupanja v javne institucije je tudi eden od kazalnikov, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, saj želimo doseči, da bo vsaj polovica državljanov zaupala v javne institucije. Sodelovanje v raziskavi OECD o dejavnikih in stopnji zaupanja med državljani je pomemben korak v tej smeri.