Redno mesečno predavanje o poročnih strategijah kmečkega prebivalstva v dolgem 19. stoletju
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Avtor: Arhiv Republike Slovenije
Predavanje bo temeljilo na raziskavi ženitnih pogodb iz 19. stoletja v vaseh Luče in Solčava, ki ležita ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na Štajerskem. V središču naše pozornosti bosta upravljanje premoženja in dedne prakse znotraj tamkajšnjih kmečkih družin. Ob upoštevanju metodoloških pristopov Margareth Lanzinger se bomo v prvem delu predstavitve osredotočili na prenose premoženja ob sklenitvah zakonskih zvez, na načine upravljanja in razporejanja premoženja med zakoncema ter na dedne postopke po smrti enega ali obeh zakoncev. Izpostavili bomo tudi demografske dejavnike, ki jih odseva vsebina poročnih pogodb, in sicer starost, ekonomski položaj in notranje migracije. V drugem delu predstavitve si bomo podrobneje ogledali študijo primera kmetije Radušnik, pri kateri se skozi daljše časovno obdobje kaže zapletena dedna strategija, ki je imela posledice na več generacij. Tako bomo pokazali, kako so se opisani pravni in družbeni mehanizmi udejanjali v vsakdanji praksi kmečkih družin v alpskem okolju.
Nina Ošep je mlada raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino in doktorska študentka na Fakulteti za humanistične študije na Univerzi na Primorskem. Pri svojem raziskovalnem delu se posveča socialni zgodovini slovenskega alpskega prostora v dolgem 19. stoletju. Posebno pozornost namenja problematiki dedovanja ter upravljanja in prenosa premoženja znotraj družin na samotnih kmetijah. Njene raziskave temeljijo predvsem na analizi arhivskih virov, kot so poročne pogodbe, zapuščinski inventarji, oporoke in matične knjige, na podlagi katerih preučuje predvsem družinske in poročne strategije v alpskih skupnostih na Slovenskem.
Vabilo
-
Vabilo na redno mesečno predavanje
Dokumentacije