Izredna denarna pomoč kot solidarnostna pomoč

Vse žrtve poplav in plazov iz avgusta 2023, ne glede na dohodek ali premoženje, so bile lahko upravičene do izredne denarne socialne pomoči (IDP) v obliki solidarnostne pomoči. Izplačana je bila kot enkratni znesek v višini največ sedem minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot je višina škode.

Samska oseba je lahko prejela do 4.918,62 evra, štiričlanska družina (dva odrasla in dva otroka) do 11.466 evrov, par brez otrok pa do 7.622,30 evra.

Dokazila o nastanku škode in njeni višini morajo upravičenci predložiti centru za socialno delo (CSD) do 30. junija 2024. V nasprotnem primeru se bo pomoč štela za neupravičeno prejeto pomoč in jo bodo morali vrniti. 

IDP ni vračljiva oziroma ni podvržena dedovanju in so lahko zanjo zaprosili tudi tisti, ki sicer niso socialno ogroženi.

Izredna denarna pomoč za kritje stroškov najetega stanovanja

Posamezniki ali družine, ki so zaradi poplav ali zemeljskih plazov izgubile streho nad glavo in so za reševanje stanovanjske težave najele stanovanje, so lahko poleg solidarnostne pomoči zaprosili tudi za pomoč za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem, največ v višini dveh minimalnih dohodkov. Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se materialni položaj je ugotavljal.

Samska oseba je lahko prejela do 1.405,33 evra, štiričlanska družina (dva odrasla in dva otroka) do 3.275,99 evrov, par brez otrok pa do 2.177,79 evra.

Upravičenci so dolžni dokazati namensko porabo pomoči. CSD-ju morajo v roku 45 dni od izplačila pomoči predložiti dokazila o tem, da so jo porabili v roku 30 dni od izplačila.

Subvencija tržne najemnine in neupoštevanje poškodovanega premoženja

Posamezniki ali družine, ki so zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri so dejansko prebivali, utrpeli škodo, ki je ogrožala zdravje in povzročala neprimerno življenjsko okolje za bivanje in so za reševanje stanovanjske težave najeli stanovanje, so lahko uveljavljali pravico do subvencije tržne najemnine. Če so vlogo oddali med 4. avgustom in 31. decembrom 2023, se pri ugotavljanju materialnega položaja poškodovano premoženje ni upoštevalo.

Ni se upošteval niti pogoj, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Prav tako se ni upošteval pogoj uvrstitve na prednostno listo na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oziroma se ni ugotavljalo, ali oseba izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem po zadnjem javnem razpisu oziroma po zakonu. V primeru ene najemne enote se je lahko priznala le ena subvencija tržne najemnine.

Izjemna dodelitev neprofitnih stanovanj za tiste, ki so ostali brez doma

Prizadeti v poplavah in zaradi zemeljskih plazov, ki so ostali brez doma, lahko zaprosijo za izjemno začasno dodelitev neprofitnega stanovanja, ne glede na izpolnjevanje siceršnjih pogojev za dodelitev. Stanovanje bodo prejeli brezplačno v najem za 12 mesecev od sklenitve najemne pogodbe, v primeru daljšega trajanja pogodbe (skupaj največ tri leta od sklenitve najemne pogodbe) pa bo obračunana neprofitna najemnina.

Za neprofitno stanovanje lahko zaprosijo posamezniki in družine:

• katerih stanovanjske enote oziroma enote, v katerih so prebivali ob nesreči, so bile zaradi poplav in zemeljskih plazov trajno ali huje poškodovane in
• pri katerih bo za obnovo ali ponovno vselitev potreben daljši čas, hkrati pa
• nimajo v lasti oziroma solasti druge nepremičnine, v kateri bi lahko prebivali. 

Stanovanja za izjemno dodelitev neprofitnih stanovanj v najem lahko zagotovijo: 

• država,
• občine,
• javni stanovanjski skladi ter druge pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj sta država ali občina.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije zagotavlja stanovanja v lasti države in drugih oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je država, ter stanovanja v svoji lasti. V teh primerih je Stanovanjski sklad Republike Slovenije tudi tisti, na katerega se zainteresirani prosilci obrnejo za vse informacije. 

Občine, javni stanovanjski skladi in druge pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je občina, dodeljujejo svoja stanovanja. Zainteresirani prosilci se glede teh stanovanj obrnejo neposredno na občine. Stanovanja se dodeljujejo praviloma v občini stalnega prebivališča upravičenca ali na območju, kjer deluje javni stanovanjski sklad, kar pa pomeni, da so lahko stanovanja na voljo za izjemno dodelitev tudi prebivalcem drugih občin.

Pripravljenost, da svoja stanovanja namenijo za potrebe prizadetih prebivalcev so izrazile številne občine.  

Nadomestilo za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti

Do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti so upravičene:

• osebe, katerih nepremičnine, v katerih so ob poplavah in plazovih dejansko prebivali, so zaradi poplav in plazov uničene ali huje poškodovane, tako da bivanje v njih ni mogoče in je za njihovo obnovo ter ponovno vselitev potreben daljši čas ter
• po poplavah in plazovih (skupaj s člani svojih gospodinjstev) začasno bivajo v drugi stanovanjski enoti, z uporabo katere nastajajo stroški bivanja.

Višina pavšalnega nadomestila: 

• za eno- in dvočlansko gospodinjstvo: 150 evrov,
• za tri- in štiričlansko gospodinjstvo: 200 evrov, 
• za pet- in veččlansko gospodinjstvo: 250 evrov.

Upravičena oseba in člani njenega gospodinjstva so skupaj upravičeni do enega nadomestila za stroške bivanja. Nadomestilo se upravičeni osebi izplačuje mesečno. 

Vloga za dodelitev nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti mora vsebovati naslednje podatke:

• ime in priimek prosilca;
• naslov, na katerem je prosilec živel v času poplav;
• naslov, na katerem prosilec začasno biva zaradi poplav;
• opis stanovanjske situacije prosilca pred poplavami:
  • vrsta bivališča (enostanovanjska/večstanovanjska hiša), 
  • število članov gospodinjstva; 
• opis stanovanjske situacije prosilca danes:
  • kje trenutno biva (na primer pri prijateljih, tržni najem, občinsko stanovanje, stanovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije)
  • ali biva sam ali skupaj z drugimi člani svojega gospodinjstva, 
  • priložena dokazila (na primer najemna pogodba, izjava osebe (lastnika), pri kateri je nastanjen); 
• opis dogodkov ob poplavah:
  • kaj se je zgodilo;
  • opis nastale škode;
  • priložena dokazila (na primer slike, zapisniki); 
• izjava prosilca, da nepremičnina, kjer trenutno biva, ni v njegovi lasti ali v lasti drugega člana gospodinjstva (občini dovoljujejo preverbo teh informacij);
• podatki, ki jih občina potrebuje za izvedbo izplačila nadomestila. 

Vlogo za dodelitev nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti lahko prosilec vloži od 21. novembra 2023, pravica do nadomestila pa pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Izplačilo nadomestila upravičencem za nazaj skladno z določbami ZIUOPZP ni mogoče.

Nadomestilo se dodeli: 

• za čas začasnega bivanja upravičene osebe in članov njenega gospodinjstva v drugi stanovanjski enoti, vendar
• največ za eno leto z možnostjo podaljšanja za največ eno leto.

Obdobje prejemanja mora biti opredeljeno v odločbi.

Upravičena oseba je dolžna o prenehanju začasnega bivanja v drugi stanovanjski enoti obvestiti občino, ki je odločila o dodelitvi nadomestila za stroške bivanja, v roku desetih dni po prenehanju začasnega bivanja.

O dodelitvi nadomestila za stroške bivanja odloča občina stalnega prebivališča prosilca za nadomestilo za stroške bivanja, ki dodeljeni znesek tudi izplačuje upravičencu. Občina dobi znesek nadomestila povrnjen iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Občine vložijo zahtevke za povračilo nadomestil za stroške bivanja najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. 

Krizne namestitve starejših od 65 let in odraslih s posebnimi potrebami

Starejši od 65 let in odrasli s posebnimi potrebami imajo možnost krizne namestitve, in sicer do 21 dni z možnim podaljšanjem največ dvakrat po 21 dni. Ukrep se uporablja do 30. junija 2024. 

Na voljo je tudi možnost nenujnega reševalnega prevoza (in proračunsko financiranje tega prevoza, ki v teh primerih ni pravica iz zdravstvenega zavarovanja) za osebe, ki zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorejo prevoza z osebnim oziroma javnim prevozom.

Subvencije vrtca in šolske prehrane (malice in kosila)

Na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči za poplave in zemeljske plazove v avgustu 2023 so bili oškodovani v poplavah od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 upravičeni do brezplačnega vrtca in šolske prehrane.

Domneva pravočasnosti za vloge za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev in spremembe, vložene na CSD

Za žrtve poplav se je omogočilo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in sporočanja sprememb tudi za nazaj (od avgusta 2023), pod pogojem, da je bila vloga vložena ali sprememba sporočena do 31. decembra 2023.

Spremembe vrednosti nepremičnine za letne pravice iz javnih sredstev

Vsi upravičenci do letnih pravic iz javnih sredstev, ki so utrpeli škodo na svoji nepremičnini in ta škoda vpliva na njeno vrednost, so lahko te spremembe na CSD sporočili do 31. decembra 2023. Če sprememba vpliva na višino že odobrenih letnih pravic, bo CSD ponovno odločil o pravici.

Solidarnostna pomoč za zaposlene v dejavnosti osebne asistence

Osebnim asistentom in drugim zaposlenim pri izvajalcih osebne asistence je bila z interventnimi ukrepi zagotovljena solidarnostna pomoč. Upravičeni so bili do enkratnega izplačila solidarnostne pomoči zaradi poplav in plazov v višini 668,21 evrov neto. Zaposleni v dejavnosti osebne asistence namreč nimajo sklenjene kolektivne pogodbe, zato po veljavnih predpisih ne bi bili upravičeni do izplačila solidarnostne pomoči. 

Upravičenec so morali pri svojem delodajalcu do 30. septembra 2023 vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene. Zahtevi so morali priložiti dokazila o nastali škodi ter dokazilo, iz katerega je bilo razvidno, da je na dan, ko je nastala škoda, dejansko prebival na lokaciji, na kateri je nastala hujša materialna škoda (potrdilo o stalnem ali začasnem prebivališču).

Sredstva za zagotovitev osnovnih življenjskih potrebščin

Vlada je Rdečemu križu Slovenije (RKS) in Slovenski Karitas (Karitas) dodelila po pet milijonov evrov sredstev za učinkovito in hitro oskrbo najbolj prizadetih v poplavah z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Višina pomoči, ki sta jo med upravičence razdelila RKS in Karitas je bila odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, v katerih ljudje dejansko živijo:

• stopnja 1: za trajno uničene hiše ali stanovanja, ki so praktično neobnovljiva, in zahtevajo nadomestno bivališče, je višina pomoči znašala 3000 evrov
• stopnja 2: v primeru poplavljenih stanovanjskih etaž je višina pomoči znašala 1500 evrov
• stopnja 3: za poplavljene kletne prostore pa je višina pomoči znašala 500 evrov.

Prosilci za pomoč so morali izpolniti vlogo in jo oddati do 28. avgusta 2023 Rdečemu križu Slovenije ali Slovenski Karitas. Vsak posamezni upravičenec je prejel pomoč na podlagi sklepa ene od organizacij. 

Poroštvo za kredite fizičnih oseb

Poroštvena shema za fizične osebe je namenjena na novo najetim posojilom s fiksno pogodbeno obrestno mero, namenjenih obnovi poškodovanih objektov in financiranju gradnje nadomestitvenih objektov.

Republika Slovenija izdaja poroštvo v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100.000 evrov. Obresti bodo subvencionirane v celoti. Za poroštva je določena kvota v višini 200 milijonov evrov. 

Ročnost posameznega kredita ne sme biti daljša od deset let oziroma skupaj z morebitnimi reprogrami ne daljša od 15 let.

Fiksna obrestna mera mora biti nižja od trimesečnega Euriborja na dan vloge za kredit ali ugodnejša od redne ponudbe banke. Vse to bodo banke objavile na svojih spletnih straneh. 

Davčna obravnava obresti na vlaganja v vrednostne papirje države

Obravnavo obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v vrednostne papirje države, izdane v skladu z Zakonom o javnih financah ter pri ponudbi javnosti ponujene izključno fizičnim osebam, tako za zakladne menice kot tudi za obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, bomo pri plačilu dohodnine izenačili z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah.

To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov.

Začasni ukrep na področju bančnih posojil

Banke in hranilnice, vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Sloveniji, so zavezane fizičnim osebam z državljanstvom Republike Slovenije in stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so utrpele škodo v višini najmanj 10.000 evrov, odobriti odlog plačila posojil za obdobje 12 mesecev. Ukrep velja, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.

Za odobritev odloga banka kreditojemalcu ne zaračunava stroškov.

Odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe.

Po izteku obdobja odloga plačila prvi odloženi obrok zapade v plačilo 12 mesecev kasneje, kot je bilo dogovorjeno v prvotni kreditni pogodbi.

Banka in kreditojemalec se lahko dogovorita za drugačen rok odloga

Banka in kreditojemalec se lahko sporazumno dogovorita o krajšem ali daljšem obdobju odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, če je to za kreditojemalca ugodnejše; če kreditojemalec to sam predlaga oziroma želi. Sporazumno se lahko dogovorita o drugačnih značilnostih odloga plačila.

Obresti in stroški

V obdobju odloga se na odloženi del glavnice lahko obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečnega Euriborja + 0 odstotkov oziroma po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, če je ta ugodnejša za kreditojemalca.

Obresti je treba plačati po izteku obdobju odloga. Na kakšen način se plačajo, se kreditojemalec dogovori z banko.

Pomembni roki

Kreditojemalec je moral vlogo za odlog plačila vložiti najkasneje do 31. decembra 2023.

Odlog plačila obveznosti za potrošniške kredite – nebančni krediti

Fizične osebe z državljanstvom Republike Slovenije in stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so utrpele škodo zaradi posledic avgustovskih poplav in plazov, so lahko zaprosile za odlog plačila obveznosti za potrošniške kredite nebančnih dajalcev kreditov (trgovci, lizing hiše, ponudniki gotovinskih kreditov in podobno).

Odlog se odobri za največ 24 mesecev. To velja zgolj, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.

Kreditojemalci, ki imajo sklenjenih več kreditnih pogodb (pri različnih kreditodajalcih), so lahko zaprosili za odlog pri nebančnem kreditodajalcu in za odlog kredita pri banki ali hranilnici.

Obresti in stroški

V času odloga kredita se prvih 12 mesecev ne obračunavajo obresti, po enem letu pa se obračunavajo po največ dvoodstotni obrestni meri oziroma po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, če je ta ugodnejša za kreditojemalca.

Pomembni roki

Kreditojemalec je moral dajalcu kredita oddati vlogo za odlog plačila najkasneje do 31. decembra 2023.

Dajalec kredita je najpozneje v osmih dneh brezplačno odobril odlog plačila (aneks k pogodbi).

Dodatno (so)financiranje javnih socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini

Zaradi posledic poplav se je izrazito povečalo tveganje revščine, več ljudi potrebuje pomoč v dnevnih centrih, namestitvenih programih, povečala se je finančna stiska posameznikov in družin. Pričakovati je več akutnih stisk posameznikov, zaradi česar je nujno zagotoviti hitro in učinkovito intervencijo strokovnih delavcev.

Z dodatnimi sredstvi do višine 15 odstotkov za leto 2023, krepimo javne programe v podporo družini in programe za pomoč v stiski, ki jih izvajajo socialnovarstveni zavodi.

Pomoč humanitarnih organizacij

Prizadeti v poplavah se lahko za pomoč obrnete tudi na humanitarne organizacije.