Leto slovensko-bavarskega sodelovanja: 50. obletnica Stalne mešane slovensko-bavarske komisije

Stalna mešana slovensko-bavarska komisija: 50 let medresorskega sodelovanja

 Stalna mešana slovensko-bavarska komisija je bila ustanovljena leta 1975 in je najstarejša institucionalizirana oblika sodelovanja Republike Slovenije kot subjekta mednarodnih odnosov.

Ob jubilejnem 34. zasedanju komisije, ki bo 30. junija in 1. julija 2025 v Münchnu, Slovenija zasleduje ambiciozen cilj: nadgraditi sodelovanje na ključnih področjih prihodnosti ter oblikovati okvir za dolgoročne, prebojne projekte v skupnem interesu. V letu 2025 bomo obeležili leto slovensko-bavarskega sodelovanja s poudarkom na identifikaciji novih prioritet, krepitvi institucionalnih vezi ter razvijanju gospodarskih, kulturnih, visokotehnoloških povezav.

Komisija v geopolitični in gospodarski umeščenosti Slovenije

V času, ko EU išče odgovore na geopolitične, varnostne in tehnološke izzive, komisija zagotavlja okvir za usklajevanje področij med Slovenijo in Bavarsko, kot so zelena in digitalna transformacija, energetika, mobilnost, umetna inteligenca, varnost.

Slovenija pri delu v komisiji poudarja svojo geostrateško vlogo v srednjeevropskem prostoru. Z Bavarsko nas povezujejo tudi evropske makroregionalne strategije, Strategija EU za alpsko regijo EUSALP in Strategija EU za podonavsko regijo EUSDR, kakor tudi Alpska konvencija. Novih priložnosti za sodelovanje je veliko, tudi na področju okolja, med drugimi na podlagi ekspertize Centra za suše v JV Evropo pri ARSO.

Gospodarsko partnerstvo s potencialom

Bavarsko gospodarstvo je za Slovenijo med nemškimi zveznimi deželami eno najpomembnejših. Leta 2024 je obseg blagovne menjave znašal 2,738 milijarde evrov, kar predstavlja skoraj 20 % slovenske menjave z Nemčijo. Tudi v obdobju transformacije nemškega gospodarstva ostaja sodelovanje v avtomobilski verigi ključno. Slovenska podjetja sodelujejo v dobaviteljskih verigah BMW, Audi ter drugih vodilnih industrijskih partnerjev.

Delujemo v smeri dogovora o novih naložbenih in inovacijskih projektih, ob upoštevanju ciljev platforme GREMO za digitalno in zeleno transformacijo avtomobilske industrije. Še naprej krepimo sodelovanje med podjetji v vesoljskem sektorju, načrtovana je izstrelitev prvega slovenskega satelita z bavarsko raketo. Povezujemo se in iščemo sinergije na področjih umetne inteligence, kvantnih tehnologij, novih materialov, energetike. Nadaljujemo aktivnosti na področju zagonskih podjetij.

Sodelovanje v kulturi, zdravstvu in policiji

Komisija ne pokriva le politično-gospodarskega dialoga, temveč v ospredje postavlja tudi ljudi. Slovenska skupnost na Bavarskem, ki šteje okoli deset tisoč članov, deluje v okviru društev, kulturnih pobud in katoliških misij. Letos obeležujemo 30. obletnico Bavarsko-slovenskega društva. Njegova dejavnost je tri desetletja pomembno prispevala h krepitvi medkulturnih vezi.

Pediatrična klinika UKC Ljubljana in Deutsches Herzzentrum München razvijata in nadgrajujeta odlično sodelovanje na področju otroške srčne kirurgije s prvim slovenskim mednarodnim kongresom otroške kardiologije in srčne kirurgije. Kongres  Srček 2025 bo potekal 14. in 15. novembra v Ljubljani. Kliniki vodita tudi programe deljenja strokovnih kapacitet, opreme ter skupnih izobraževanj.

Slovenija in Bavarska sta močno povezani na področju gasilstva in policije. Dolga leta se uspešno izvajajo programi pregleda in primerjav tehnik, metod in taktik na področju usposabljanja, izpopolnjevanja in izmenjave izkušenj. V letošnjem letu sodelovanja bo izveden skupni prikaz delovanja gorskih enot s področja reševanja.

Poseben poudarek obletnice komisije bo namenjen tudi promociji slovenske kulturne dediščine v Nemčiji. Najpomembnejši, najstarejši pisani dokument v slovenskem in katerem od slovenskih jezikov, Brižinske spomenike hrani Bavarska državna knjižnica. Med načrti je razstavitev rokopisov, nastalih okoli 958, v Narodni in univerzitetni knjižnici NUK. Razstava s pomembnim sporočilom za kulturno zgodovino širšega srednjeevropskega prostora predstavlja obenem simbol sodelovanja v širšem evropskem kontekstu.

V Münchnu je na začetku prejšnjega stoletja delovala znamenita slikarska šola Antona Ažbeta, v kateri so se šolali najpomembnejši slikarji slovenskega impresionizma, med njimi Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, kakor tudi pomembna imena svetovnega slikarstva, kot je Vasilij Kandinskij. V tistem času je bila edina slikarska šola, ki je sprejela tudi ženske. Med njimi Ivano Kobilca. Na Ažbeta še danes sredi bavarske prestolnice v Leopoldparku spominja doprsni kip Mirsada Begovića.

Okrepitev institucionalnih vezi na politični ravni

V okviru jubilejnega slovensko-bavarskega leta načrtujemo številna srečanja na najvišji politični ravni, med njimi visoki obiski bavarskih predstavnikov v Sloveniji ter izmenjave dobrih praks in strokovne delegacije na področju javne in lokalne samouprave. Priložnost za srečanja bodo predstavljali tudi številni gospodarski in drugi dogodki, med njimi Vrh slovenskega gospodarstva v oktobru.

Slovenija bo v okviru komisije promovirala tudi sodelovanje med regijami, občinami in drugimi nosilci razvoja. Pobratenje mest, krepitev prometnih povezav in povezovanje inovacijskih ekosistemov bodo osrednje vsebine, ki bodo temelj za prihodnje desetletje sodelovanja.

Stalna mešana slovensko-bavarska komisija letos obeležuje 50. obletnico delovanja. Gre za eno najstarejših institucionalnih oblik sodelovanja Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1975, v času, ko je bila Slovenija še del SFR Jugoslavije. Komisija je omogočila tesnejše gospodarsko sodelovanje, hkrati pa je prispevala k vzpostavljanju kulturnih in znanstvenih stikov.

Sprva se je komisija osredotočala predvsem na gospodarske povezave in urejanje statusa delavcev iz naših krajev. Bavarska je stala Sloveniji ob strani tudi v procesu osamosvajanja in kasneje pridruževanja EU. Po osamosvojitvi Slovenije je igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju političnih, gospodarskih in drugih povezav, podpirala je med drugimi izmenjave študentov, učiteljev in raziskovalcev.

Gospodarsko sodelovanje ostaja eno od prioritetnih področij komisije, saj je Bavarska danes druga najpomembnejša nemška zvezna dežela v trgovinski menjavi s Slovenijo. Komisija krepi sodelovanje v visokotehnoloških panogah, kot sta vesoljska industrija in umetna inteligenca, igra pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja in zelenega prehoda skozi skupne projekte, povezane z obnovljivimi viri energije, trajnostnim kmetijstvom in pametnimi mesti. Med prebojnimi temami je sodelovanje na področju otroške srčne kirurgije ter vesolje.

Ob 50. obletnici delovanja načrtuje komisija več dogodkov, ki bodo obeležili njene dosežke in začrtali smernice za prihodnje sodelovanje. Med njimi so gospodarski forumi, konference in kulturni dogodki. Temeljni cilj ostaja enak kot ob ustanovitvi – spodbujati sodelovanje v vzajemnem interesu.

Stalna mešana slovensko-bavarska komisija je skozi pet desetletij povezovala obe družbi in ljudi. Njeni dosežki so trden temelji za prihodnost pri soustvarjanju evropskega okvirja sodelovanja.

Stalna mešana slovensko-bavarska komisija letos obeležuje 50. obletnico delovanja. Gre za eno najstarejših institucionalnih oblik sodelovanja Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1975, v času, ko je bila Slovenija še del SFR Jugoslavije. Komisija je omogočila tesnejše gospodarsko sodelovanje, hkrati pa je prispevala k vzpostavljanju kulturnih in znanstvenih stikov.

Sprva se je komisija osredotočala predvsem na gospodarske povezave in urejanje statusa delavcev iz naših krajev. Bavarska je stala Sloveniji ob strani tudi v procesu osamosvajanja in kasneje pridruževanja EU. Po osamosvojitvi Slovenije je igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju političnih, gospodarskih in drugih povezav, podpirala je med drugimi izmenjave študentov, učiteljev in raziskovalcev.

Gospodarsko sodelovanje ostaja eno od prioritetnih področij komisije, saj je Bavarska danes druga najpomembnejša nemška zvezna dežela v trgovinski menjavi s Slovenijo. Komisija krepi sodelovanje v visokotehnoloških panogah, kot sta vesoljska industrija in umetna inteligenca, igra pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja in zelenega prehoda skozi skupne projekte, povezane z obnovljivimi viri energije, trajnostnim kmetijstvom in pametnimi mesti. Med prebojnimi temami je sodelovanje na področju otroške srčne kirurgije ter vesolje.

Ob 50. obletnici delovanja načrtuje komisija več dogodkov, ki bodo obeležili njene dosežke in začrtali smernice za prihodnje sodelovanje. Med njimi so gospodarski forumi, konference in kulturni dogodki. Temeljni cilj ostaja enak kot ob ustanovitvi – spodbujati sodelovanje v vzajemnem interesu.

Stalna mešana slovensko-bavarska komisija je skozi pet desetletij povezovala obe družbi in ljudi. Njeni dosežki so trden temelji za prihodnost pri soustvarjanju evropskega okvirja sodelovanja.

Citati

However, the cooperation of pre-independent Slovenia (in Yugoslavia) had not only been established in the economic area; its political elite strove also to develop political ties. Here at least two paradiplomatic
initiatives must be mentioned: the Permanent Mixed Slovenian–Bavarian Commis- sion (Stalna mešana slovensko-bavarska komisija/Ständige Kommission Bayern – Slowenien), established in 1976, which along with economic issues also covered political cooperation; and the Alps-Adriatic Working Group that was a cross-regional body connecting Slovenia, Italy and Austria, defined by Klabjan (2013, 422) as “a precursor of an autonomous Slovene ‘national diplomacy’” (see also Udovič2022b).

Bučar, M., in Udovič, B. (2023). The Slovenian Perception of the EU: From Outstanding Pupil to Solid Member. Comparative Southeast European Studies, str. 390. 71. 388-411. 10.1515/soeu-2022-0049.