Mednarodno zasebno pravo in civilno pravosodje

Mednarodno zasebno pravo EU določa enotna pravila o uporabi prava, ki se uporabljajo v državah članicah EU, za pogodbena in nepogodbena razmerja z mednarodnim elementom. Pravila so univerzalna in se uporabljajo tudi po zaključku prehodnega obdobja.

Glede mednarodne sodne pristojnosti se v skladu s Sporazumom o izstopu za sodne postopke, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, in za postopke ali ukrepe, ki so povezani s takimi sodnimi postopki, v Združenem kraljestvu in v državah članicah uporabljajo pravila EU o mednarodni sodni pristojnosti.

Za sodne postopke, ki se začnejo po koncu prehodnega obdobja, sodišča držav članic sama določijo svojo mednarodno pristojnost. To pomeni, da se v zadevah, ki spadajo na področje uporabe instrumentov EU, ti še naprej uporabljajo, pod pogoji določenimi v teh instrumentih (npr. glede prebivališča toženca). V zadevah, ki ne spadajo na področje uporabe instrumentov EU, se bodo uporabljala nacionalna pravila oziroma večstranske mednarodne pogodbe, katerih pogodbenici sta tako Združeno kraljestvo kot Slovenija.

Mednarodno civilno procesno pravo EU določa pravila za priznavanje in izvrševanje v državi članici EU izdanih sodnih odločb, v drugi državi članici EU. Za sodbe, izdane v sodnih postopkih, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, za pred koncem prehodnega obdobja uradno sestavljene ali registrirane javne listine, ter za pred koncem prehodnega obdobja potrjene ali sklenjene sodne poravnave, se še uporabljajo pravila EU za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici.

Za sodne odločbe, v zvezi s katerimi se je prvotni postopek začel po koncu prehodnega obdobja, se pravila EU o priznavanju in izvrševanju ne uporabljajo več. V teh primerih se uporabljajo nacionalna pravila oziroma večstranske mednarodne pogodbe, katerih pogodbenici sta tako Združeno kraljestvo kot Slovenija, npr. Konvencija o sporazumih o izbiri sodišča iz leta 2005.

Glede postopkov, ki se na podlagi sporazuma o izbiri sodišča začnejo pred sodišči Združenega kraljestva po koncu prehodnega obdobja, ne veljajo več pravila EU o priznavanju in izvrševanju v državah članicah EU.

Združeno kraljestvo je 28. septembra 2020 podalo novo listino o ratifikaciji haaške Konvencije o sporazumih o izbiri sodišča iz leta 2005. Konvencija se med EU in Združenim kraljestvom uporablja v zvezi s sporazumi o izbiri izključno pristojnega sodišča, sklenjenimi po začetku uporabe konvencije v Združenem kraljestvu, kot njegovem samostojnem pogodbeniku.

Glede posebnih evropskih postopkov, kot sta postopek za evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti, se uporablja zakonodaja EU za plačilne naloge oziroma postopke v sporih majhnih vrednosti, če je bila vloga vložena pred koncem prehodnega obdobja.

Uredba EU o insolventnosti se uporablja, če je bil glavni insolvenčni postopek uveden pred koncem prehodnega obdobja. Če je bil pred koncem prehodnega obdobja v Združenem kraljestvu uveden glavni postopek, v državah članicah EU pa sekundarni postopki, sodišča zadevnih držav članic ohranijo mednarodno pristojnost v skladu z uredbo.

Države članice EU ne bodo več na podlagi EU zakonodaje priznavale postopkov v primeru insolventnosti, ki so se začeli v Združenem kraljestvu po koncu prehodnega obdobja .

Uredba EU o vročanju pisanj se v skladu s Sporazumom o izstopu uporablja za sodna in izvensodna pisanja, ki so bila prejeta za namene vročanja pred koncem prehodnega obdobja.

EU uredba o pridobivanju dokazov se uporablja za zaprosila, prejeta pred koncem prehodnega obdobja.

Odločba Sveta EU o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah se uporablja za zaprosila za pravosodno sodelovanje, ki so bila pred koncem prehodnega obdobja prejeta od kontaktne točke, ki poda zaprosilo.

Po koncu prehodnega obdobja države članice EU postopke za pravosodno sodelovanje, ki bi vključevali Združeno kraljestvo, vodijo na podlagi ustreznih mednarodnih konvencij, katerih pogodbenici sta tako Združeno kraljestvo kot Slovenija. Če teh ni, se vodijo v skladu z nacionalno zakonodajo.

Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

Sporazum o trgovini in sodelovanju je pomemben z vidika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj pravosodnim organom omogoča hiter, preprost in učinkovit sistem medsebojnega sodelovanja z namenom boja proti čezmejnemu kriminalu, ob zagotavljanju spoštovanja demokracije, vladavine prava in človekovih pravic ter varstva osebnih podatkov.

Sporazum vsebuje v 3. delu določbe glede sodelovanja na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. S sporazumom je med drugim urejeno sodelovanje organov odkrivanja in kazenskega pregona, sodelovanje z Europolom in Eurojustom ter pravosodno sodelovanje med pristojnimi organi Združenega kraljestva in držav članic EU.

Oblike pravosodnega sodelovanja med pristojnimi organi Združenega kraljestva in državami članicami EU, ki niso urejene s Sporazumom, po zaključku prehodnega obdobja urejajo večstranske mednarodne pogodbe, katerih državi pogodbenici sta tako Slovenija kot Združeno kraljestvo, kot so npr. konvencije Sveta Evrope in Organizacije Združenih narodov, ter notranje pravo obeh držav.

Varstvo osebnih podatkov

Od 1. januarja 2021 dalje je pretok podatkov iz EU v ZK potekal na podlagi Sporazuma o trgovini in sodelovanju. Slednji je določal, da se za obdobje največ šestih mesecev prenos osebnih podatkov iz EU v ZK ni štel za prenos v tretjo državo v skladu s pravom Unije. Kar je pomenilo, da je prenos osebnih podatkov v ZK potekal brez uvedbe dodatnih pravnih mehanizmov po V. Poglavju Uredbe 2016/679 (GDPR).

Komisija se je z Deklaracijo o sprejetju sklepa o ustreznosti v zvezi z ZK, ki je bila priložena Sporazumu zavezala sprejeti sklep o ustreznosti, ki velja za najbolj učinkovit mehanizem za prenos osebnih podatkov  iz EU v tretjo državo, in s tem namenom 22. februarja 2021 začela postopek sprejemanja Sklepa o ustreznosti na podlagi Uredbe 2016/679 (GDPR) in Sklepa o ustreznosti na podlagi Direktive 2016/680 (LED). Oba sklepa o ustreznosti sta bila sprejeta 28. junija 2021.

Na podlagi obeh omenjenih sklepov o ustreznosti lahko državni organi, organizacije in podjetja v EU prenašajo osebne podatke v ZK. To v praksi pomeni, da subjektom iz EU (tudi EGP), ki podatke prenašajo drugim upravljavcem ali obdelovalcem v ZK, ni treba vzpostaviti nobenih dodatnih orodij za prenos osebnih podatkov po V. poglavju GDPR. Pri tem pa je pomembno izpostaviti, da sklepa o ustreznosti iz svojega področja uporabe izključujeta prenose podatkov za namene nadzora priseljevanja v ZK in vsebujeta varovalke, kot je npr. klavzula o časovni omejitvi veljavnosti, za primere morebitnega oddaljevanja ravni varstva osebnih podatkov v Združenem kraljestvu od ravni varstva, ki jo določa pravni okvir EU. 

Komisija redno spremlja razvoj prava na področju varstva podatkov v ZK in o morebitnem oddaljevanju od pravnega reda EU redno obvešča države članice na Delovni skupini za varstvo podatkov.

Varnostni postopki pri izmenjavi in varovanju tajnih podatkov

Sporazum glede varnostnih postopkov pri izmenjavo in varovanju tajnih podatkov ureja način izmenjave in varovanja izmenjanih tajnih podatkov v okviru medsebojnega sodelovanja. Določa načela varovanja izmenjanih tajnih podatkov. Predpisuje, da pogodbenici zagotavljata prejetim tajnim podatkom enako raven varovanja kakor svojim lastnim podatkom z enakovredno stopnjo tajnosti. Dostop do tajnih podatkov je dovoljen le tistim posameznikom, za katere velja načelo potrebe po seznanitvi, ki so bili podučeni o ravnanju s tajnimi podatki in njihovem varovanju ter so za to pravilno pooblaščeni v skladu z veljavno zakonodajo pogodbenice.  Za doseganje in ohranjanje primerljivih varnostnih standardov si pogodbenici zagotavljata informacije o svojih varnostnih standardih, postopkih in praksah za varovanje tajnih podatkov. Sporazum  ustrezno ureja izmenjavo in varovanje izmenjanih tajnih podatkov v okviru medsebojnega sodelovanja.

Več informacij na spletni strani Urada vlade za varovanje tajnih podatkov.