Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije - S5
Evropska komisija je zaradi pomanjkanja sodelovanja in vlaganj v skupne projekte gospodarstva na eni strani ter institucij na področju raziskav, razvoja in inovacij na drugi strani že v okviru programskega obdobja 2014–2020 predstavila koncept Strategije pametne specializacije (S3) z namenom spodbuditve in osredotočenja vlaganj držav in njihovih regij v raziskave in inovacije iz Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) na področja, kjer imajo regije izkazane primerjalne prednosti. Države članice so morale, če so hotele dostopati do sredstev ESRR za te namene, pripraviti nacionalno ali regionalno strategijo pametne specializacije.
Namen te vzpodbude je bil podpreti regionalne/državne prioritete na področju raziskav, razvoja, inovacij in tehnološkega napredka preko tako imenovanega procesa podjetniškega odkrivanja (EDP). S3 si je tako pridobila mesto med strateškimi dokumenti, ki usmerjajo razvoj posameznih držav in regij ter sodelovanje med ključnimi kompetenčnimi akterji v evropskih verigah vrednosti, na ravni EU pa pridobiva na veljavi kot pomemben mehanizem za programiranje in izvajanje centraliziranih inštrumentov (na primer Obzorje Europe, Interregional innovation Investment instrument in drugih).
S Slovensko strategijo pametne specializacije (S4) so bile v letu 2015 opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete in niše, ki so v praksi podprte s ciljanim, prilagojenim, predvsem pa celovitim svežnjem ukrepov. Ob tem je Slovenija z izvajanjem S4 uvedla nov model razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in se uspela bistveno bolje integrirati v evropske in mednarodne razvojno-inovacijske mreže, platforme in konzorcije.
Izvajanje S4 je tako predstavljalo in predstavlja enega izmed ključnih orodij za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega ekosistema. S4 je bila torej v programskem obdobju 2014-2020 predhodni pogoj za sprostitev sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, in sicer na prednostni osi »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva«.
V programskem obdobju 2021–2027 si je nova Slovenska strategija pametne specializacije kot cilj določila dvojni prehod (Twin Transition) z uporabo globoke in integralne rabe omogočitvenih tehnologij (angleško deeptech) in novih poslovnih modelov za razliko od plitke (angleško shallow) uvedbe parcialnih pristopov (angleško HiTech). Dvojni prehod razumemo kot inovativno, nizkoogljično, digitalno in na znanju temelječo preobrazbo gospodarstva in družbe. S tem pametna specializacija dobiva trajnostni značaj in se uveljavlja pod kratico S5 (angleško Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy) ter predstavlja celovito in osrednjo podlago za del dodeljevanja sredstev v okviru ESRR znotraj cilja Pametnejša Evropa.
Strategija za novo obdobje do 2030 s svojo nadgradnjo v letih 2020-2022 v ospredje postavi trajnostni vidik, kot svoj osnovni cilj identificira zeleni prehod in se posledično preimenuje iz S4 v Slovensko strategijo trajnostne pametne specializacije (S5).
Prav zaradi tega je tudi S5 eden od omogočitvenih pogojev, ki se neposredno nanaša na finančna sredstva Cilja politike 1 – Pametnejša Evropa, hkrati pa se povezuje tudi z novim skladom v tem programskem obdobju, Skladom za pravični prehod, kjer regulativa določa, da se sredstva tega Sklada in posledično projekti v Cilju politike 6 – Evropa za pravični prehod, navezujejo na vsebine S5. Posreden vpliv S5 pa se skozi uporabo inovacij (deployment) izkazuje tudi na določenih relevantnih ukrepih znotraj prednostne naloge 3 PEKP 21–27 – Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost ter prednostne naloge 6 – Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela, zato je sprejem strategije pametne specializacije za posamezno regijo ali državo članico nujen.
Skladno s predhodno navedenim z vlaganji, ki v celoti izhajajo iz S5, naslavljamo naslednje aktivnosti:
- okrepiti raziskovalno in inovacijsko uspešnost,
- spodbuditi rast produktivnosti,
- povečati dodano vrednost gospodarstva,
- vrniti Slovenijo med države močne inovatorke.
- Z načrtovanimi ukrepi želimo nasloviti vse relevantne ciljne skupine in/oziroma premostiti razkorak med izobraževanjem in trgom dela najbolj iskanih kadrov na prednostnih področjih pametne specializacije.
Kazalniki
Strateški cilj S5 je zeleni prehod, ki ga razumemo kot inovativna, nizkoogljična, digitalna in na znanju
temelječa preobrazba gospodarstva in družbe. Spremljamo ga z naslednjimi kazalniki:
- Produktivnost dela (BDP na zaposlenega v standardih kupne moči),
- Evropski inovacijski indeks,
- Snovna produktivnost, SKM/kg,
- Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI),
- Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo (30–34 let),
- Vključenost odraslih prebivalcev, starih 25–64 let, v vseživljenjsko učenje
Upravljanje
Pri upravljanju S5, ima odločilno vlogo Delovna skupine državnih sekretarjev Slovenske strategije pametne specializacije za podporo izvajanju S5.
Za koordinacijo upravljanja in izvajanja S5 pa je na operativni oziroma izvedbeni ravni pristojno Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Spreminjanje in nadgrajevanje S5 poteka skozi ekstenziven in stalen od spodaj navzgor (angleško bottom-up) t.i. imenovan proces podjetniškega odkrivanja, ki je splošno pojmovan na način, da se v določanje prednostnih nalog na področju naložb vključi čim več ustreznih zainteresiranih deležnikov (podjetij, univerz, vladnih organov in drugih ključnih teritorialnih akterjev), kar omogoča pridobivanje informacij za nove dejavnosti in s tem učinkovito usmerjanje raziskav in inovacijske politike.
Prednostna področja S5
S5 opredeljuje 10 prednostnih področij, na katerih Slovenija izkazuje primerjalne prednosti.
Tabela Prednostnih področij
Nova tabela Prednostnih področij pametne specializacije ter fokusna področja (FP) in produktne smeri (PS), ki je bila prilagojena skladno z dopolnitvami akcijskih načrtov SRIP in potrjena na 2. dopisni seji DSV S5, se uporablja za vse razpise, objavljene po 31. 3. 2025.
Povezava do nove tabele: NOVA tabela TP in PS – od 31.3.2025
Obstoječa tabela Prednostnih področij pametne specializacije ter fokusna področja (FP) in produktne smeri (PS), ki je bila v veljavi od decembra 2022, ostaja v veljavi za vse razpise Programa EKP 21-27, ki so bili objavljeni pred 31. 3. 2025 in za katere je S5 omogočitveni pogoj (CP1 in CP 6) Link do tabele: Tabela FP in PS do 31.3.2025
Izjema je razpis Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3-6), saj se lahko zaradi časovne umestitve razpisa za potrebe le-tega uporabljata obe verziji tabele Prednostnih področij pametne specializacije ter fokusnih področij (FP) in produktnih smeri (PS).
Strateško razvojno – inovacijsko partnerstvo (SRIP)
SRIP-i (Strateško razvojno-inovacijska partnerstva oz. s tujko Strategic Research and Innovation Partnerships) so dolgoročna partnerstva med podjetji, raziskovalno sfero, državo in občinami ter povezovalci, uporabniki in nevladno sfero, ki so bila oblikovana konec leta 2016 na vseh področjih uporabe S5.
SRIP-i skupaj z državo ne le sooblikujejo razvojno politiko (npr. s skupnim opredeljevanjem nacionalnih strateških razvojnih prioritet, kar ni enkraten, temveč neprekinjen, stalen proces), ampak tudi organizirajo celovit razvojno-inovacijski ekosistem po področjih uporabe S5. V praksi to pomeni, da vzpostavljajo in nadgrajujejo verige vrednosti doma in jih povezujejo mednarodno, pripravljajo zahtevnejše skupne raziskovalno-razvojne projekte, inovacijskim deležnikom odpirajo vrata v mednarodne razvojno-inovacijske platforme in tudi do proizvajalcev originalne opreme ter organizirajo skupne nastope, lobiranja in promocijo v drugih regijah, državah in mrežah, hkrati pa izvajajo zaenkrat še pilotne aktivnosti pri dolgoročnem načrtovanju potreb po kadrih in kompetencah.
SRIP-i so v okviru svojih dejavnosti in procesa podjetniškega odkrivanja oblikovali nove akcijske načrte do leta 2026, pri čemer so nekateri SRIP-i prilagodili in spremenili Fokusna področja in produktne smeri znotraj prednostnih področij Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5). Te prilagoditve so bile potrjene na 2. dopisni seji Delovne skupine vlade za podporo izvajanju S5 (DSV S5) dne 28. 3. 2025. V skladu s tem je bila posledično prilagojena »Tabela fokusnih področij in produktnih smeri«, ki se upošteva pri preverjanju upravičenosti do sofinanciranja iz naslova Programa EKP 21-27 kot tudi nekaterih drugih virov financiranja iz EU (npr. centralizirani instrument I3).
Ustanovljenih je 9 SRIP-ov, ki se sovpadajo s prednostnimi področij S5, (razen SRIP za PP Trajnostni turizem) in imajo za delovanje zagotovljeno sofinanciranje s strani države. Člani Srip-ov so podjetja (velika, srednja, mala in mikro podjetja), kot tudi institucije znanja (praktično skoraj vse ključne javne raziskovalne organizacije, univerze, ipd).