Predpisane zahteve ravnanja

PZR 1: Nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati

Zahtevi:

• Za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin je treba pridobiti odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) o uvedbi namakanja;
• MKGP spremlja obremenitev voda s fosforjem in po potrebi ukrepa, če je poslabšanje stanja posledica kmetijske dejavnosti. 

PZR 2: Varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov

Zahteve:

• Nosilec kmetijskega gospodarstva (KMG) vodi podatke o uporabi organskih in mineralnih gnojil;
• V obdobju prepovedi se tekoča organska gnojila, hlevski gnoj (razen v rastlinjakih) in mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ne uporabljajo, se pa lahko obdobje po navodilu pristojnega ministra podaljša za največ 30 dni, vendar ne dlje kot do 15. decembra;
• Kjer so tla poplavljena, nasičena z vodo, zamrznjena ali prekrita s snežno odejo se upošteva prepoved uporabe organskih in mineralnih gnojil;
• Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih;
• Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam posamezen odmerek dušika ne presega 80 kg/ha, pri njivah pa mora biti izpolnjen en izmed ukrepov:
  • njiva razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi, ki preprečujejo odplavljanje gnojil,
  • med njivo in površinsko vodo mora biti najmanj 15 m širok pas z zeleno odejo pokritega zemljišča,
  • njiva obdelana prečno na strmino,
  • njiva čez zimo pokrita z zeleno odejo;
• Skladiščni prostori za živinska gnojila morajo biti zadostne skladiščne zmogljivosti ter izdelani tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali v okolje;
• Letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg dušika/ha kmetijskih površin in letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih površin ne sme presegati 250 kg dušika/ha;
• KMG, ki živinska gnojila oddajajo (ali prejemajo v primeru, če oddajalec ne oddaja zbirne vloge), morajo »Obrazec za oddajo in prejem živinskih gnojil digestata ali komposta« poslati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja do 15. decembra tekočega leta.

PZR 3: Ohranjanje prosto živečih ptic

Zahteve:

• Travniške površine in zatravljene površine travniških visokodebelnih sadovnjakov so vzdrževane vsaj enkrat letno, najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, pri čemer se kot izjema dopušča obdelava enkrat na dve leti v skladu z definicijo vzdrževanja kmetijskih površin v primeru trajnega travinja (Kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP) in pogoj Dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) 2;
• Na območjih ‘Natura 2000 – ptice’ je na kmetijskih zemljiščih prepovedano vzpostavljanje novih in obnavljanje obstoječih plantaž gozdnega drevja in hitro rastočih panjevcev, vključno z vrstami in hibridi iz rodu Paulownia sp., z namenom pridobivanja lesa/sekancev;
• Na območjih ‘Natura 2000 – ptice’ je prepovedano vzpostavljanje novih in obnavljanje obstoječih nasadov naslednjih tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom: miskant (latinsko Miscanthus sp.), goji jagode, topinambur (latinsko Helianthus tuberosus), aronija in abesinska gizotija (latinsko Guizotia abyssinica).

PZR 4: Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Zahteve:

• Košnja in/ali mulčenje travniških površin v območju ‘Natura 2000 – habitati’, ki poškoduje travno rušo, ni dovoljeno;
• Nove agromelioracije na območju ‘Natura 2000 – habitati’ so dovoljene le z Odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije oziroma s soglasjem Zavoda RS za varstvo narave za ostale agromelioracije. Na območjih ‘Natura 2000 – habitati’ je na kmetijskih zemljiščih prepovedano vzpostavljanje novih in obnavljanje obstoječih plantaž gozdnega drevja in hitro rastočih panjevcev, vključno z vrstami in hibridi iz rodu Paulownia sp., z namenom pridobivanja lesa/sekancev;
• Ob čiščenju oziroma vzpostavitvi novih osuševalnih jarkov na območjih iz sloja ‘PZR 4 Jarki’ je obvezno raztresti izkopano zemljino na njive. Izkopane zemljine ni dovoljeno poravnati ob jarkih in na travnike (ločen sloj PZR 4 Jarki);
• Na območjih ‘Natura 2000 – ptice’ je prepovedano vzpostavljanje novih in obnavljanje obstoječih nasadov naslednjih tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom: miskant (latinsko Miscanthus sp.), goji jagode, topinambur (latinsko Helianthus tuberosus), aronija in abesinska gizotija (latinsko Guizotia abyssinica);
• Na območjih ‘Natura 2000 – habitati za varstvo proteusa’, kjer je vrsta v neugodnem ohranitvenem stanju zaradi onesnaženosti podzemnih vod z dušikom (9,2 mg N/l), ni dovoljeno gnojenje kmetijskih zemljišč z digestatom in bioplinsko gnojevko.

PZR 5: Varnost živil in krme

Zahteve v okviru PZR 5 vsebujejo pravila higiene ob rokovanju z živili in krmo.

PZR 6: Zdravstveno varstvo ljudi in živali

Zahteve v okviru PZR 6 vsebujejo zahteve o rokovanju z zdravili in spoštovanju navodil veterine.

PZR 7: Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS)

Zahteve:

• Dovoljena je uporaba le registriranih FFS ali sredstev, za katera je bilo izdano dovoljenje za nujne primere, dovoljenje za vzporedno trgovanje ali dovoljenje za raziskave in razvoj;
• Registrirana FFS je treba uporabljati skladno z dobro prakso varstva rastlin ob upoštevanju navodil za uporabo, navedb na etiketi ali s podatki v dovoljenju za uporabo;
• Na KMG se vodijo podatki o uporabi FFS na prostem in v zavarovanih prostorih po zemljiščih v uporabi kmetijskih gospodarstev (GERK), GERK-PID-u, in kulturah v skladu s prilogo 1 Pravilnika o integriranem varstvu rastlin. Podatki o uporabi FFS in računi od nakupa FFS se hranijo najmanj tri leta od uporabe FFS oziroma nakupa FFS.

PZR 8: Uporaba, ravnanje in skladiščenje FFS

Zahteve:

• Izvajalec varstva rastlin (torej vsakdo, ki uporablja FFS) na KMG ima veljavno izkaznico o pridobitvi znanja iz fitomedicine;
• Za varstvo rastlin se uporabljajo izključno redno pregledane naprave, ki imajo znak o rednem pregledu;
• Izvajalec varstva rastlin na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) ne uporablja FFS, ki so prepovedana za uporabo na najožjih VVO (ta sredstva so našteta na spletni strani Seznam FFS, ki so prepovedana za uporabo na najožjih vodovarstvenih območjih – VVO1);
• Izvajalec varstva rastlin izvaja predpisane ukrepe za varovanje voda na varstvenih in ogroženih območjih ter na območjih s posebnimi zahtevami, in sicer:
  • upošteva opozorila o varnostnih pasovih do voda, navedenih na etiketi in navodilih za uporabo;
  • na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od voda 2. reda ne uporablja FFS.
• Izvajalec varstva rastlin na posebnih varstvenih območjih izvaja predpisane ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
• FFS mora biti shranjeno v izvirni embalaži, ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe, zunaj dosega otrok, pri ustrezni temperaturi, vlagi in svetlobi v skladu z navedbami v navodilu proizvajalca;
• Odpadna FFS (potekla odločba o registraciji, dovoljenje ali rok uporabe), ostanke FFS in neočiščeno embalažo mora uporabnik FFS odstraniti kot nevarni odpadek v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadnimi FFSM;
• Odpadne FFS je treba do odstranitve hraniti v posebnih pokritih, nevnetljivih in nekorozivnih posodah, izven dosega otrok, v skladiščih, kjer se tudi sicer hranijo FFS;
• Temeljito izpraznjeno in očiščeno embalažo v skladu z navodili proizvajalca se, do oddaje v zbirne centre, hrani v suhem prostoru;

Uporaba FFS je prepovedana na:

• ožjem zavarovanem območju Krajinskega parka Ljubljansko Barje,
• travnikih varstvenega območja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera,
• celotnem območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

PZR 9: Dobrobit telet

Zahteve v okviru PZR 9 pokrivajo področje minimalnih zahtev s področja potrebnih površin in načinov ravnanja, ter prehrane telet.

PZR 10: Dobrobit prašičev

Zahteve v okviru PZR 10 pokrivajo področje minimalnih zahtev s področja potrebnih površin za rejo prašičev, ter načinov ravnanja s prašiči in njihove prehrane.

PZR 11: Dobrobit rejnih živali

Zahteve v okviru PZR 11 pokrivajo področje splošnih minimalnih zahtev s področja prostorov v katerih bivajo živali in načinov ravnanja, ter prehrane ostalih rejnih živali.

Sankcije

V primeru neskladja oziroma kršitev v povezavi z zahtevami PZR, se upravne sankcije izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v letu, v katerem je prišlo do neskladnosti v povezavi s kmetijsko dejavnostjo na območju KMG oziroma s površinami, ki jih ima v uporabi zavezanec znotraj države. Kadar ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se upravne sankcije izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Upravne sankcije se izračunajo na sledeč način:

• nenamerne kršitve (nimajo vpliva ali pa je ta zanemarljiv za doseganje ciljev standarda ali zahteve):
  • nimajo znižanja;
  • zavezanec dobi obvestilo (odločbo) z napotitvijo na svetovanje;
• nenamerne kršitve:
  • praviloma 3 odstotna sankcija, za lažje kršitve je ta lahko znižana do 1 odstotne oziroma za hujše kršitve zvišana do 10 odstotne (glede na matriko kršitev, pri čemer se upošteva resnost, obseg in trajanje posledic kršitev (Priloga II Uredbe o pravilih pogojenosti);
• ponavljajoče kršitve:
  • praviloma 10 odstotna sankcija (prva ponovitev, lahko tudi 5 ali do 15 odstotna),
  • naslednja ponovitev se obravnava kot namerna kršitev;
  • kot ponavljajoče se štejejo kršitve v treh zaporednih letih, če je bil zavezanec obveščen (odločba) o prejšnji kršitvi;
• namerne kršitve:
  • 15 odstotna sankcija, lahko do 100 odstotna (glede na resnost, obseg in trajanje – matrika kršitev).

 Sankcije se seštevajo po skupinah kršitev in ne več po področjih, vendar:

• za več nenamernih kršitev ne več kot 5 odstotna oziroma 10 odstotna, če ima vsaj ena kršitev resne posledice za doseganje ciljev standarda oziroma zahteve ali ima resne posledice za javno zdravje ali zdravje živali;
• za več prvič ponavljajočih ne več kot 20 odstotna;
• za namerne kršitve ni omejitve najvišje sankcije. Tako lahko pride do sankcije v višini do 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec.

Če se pojavi več nenamernih, ponavljajočih ali namernih kršitev, se le-te med seboj seštevajo, vendar seštevek sankcij ne sme preseči 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec na podlagi intervencij, ki jih uveljavlja.

Sankcijski sistem se ne uporablja za KMG z manj kot 10 ha kmetijskih zemljišč.

Zaostrujejo se odstotki znižanj (za upravne sankcije) pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenosti, sankcionirane strožje (tudi 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec, torej zavezanec ostane brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).