Pogojenost

Minimalne zahteve in socialna pogojenost

Pogojenost predstavljajo minimalne zahteve s področij:

• podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;
• javno zdravje in zdravje rastlin;
• dobrobit živali.

Razdeljena je na dva sklopa:

• dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) z devetimi standardi in
• predpisane zahteve ravnanja (PZR) z 11 standardi.

Z letom 2025 se je v Sloveniji v okviru skupne kmetijske politike uvedel sistem socialne pogojenosti, ki izplačilo določenih podpor v okviru SKP veže na spoštovanje določenih delovnih standardov EU in zagotavljanje varnih delovnih pogojev za delavce na kmetijskih gospodarstvih.

Zavezanci

Zavezanci za izpolnjevanja pravil pogojenosti so vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo vloge in zahtevke za intervencije:

• osnovno dohodkovno plačilo,
• prerazporeditveno plačilo,
• shema za podnebje in okolje (SOPO),
• plačilo za mlade kmete, proizvodno vezane podpore)
• kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP),
• ekološko kmetijstvo,
• ekološko čebelarjenje,
• biotično varstvo rastlin,
• lokalne pasme in sorte,
• dobrobit živali,
• plačila za naravne ali druge omejitve,
• habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000 (HTV).

Prejemniki sredstev za obnovo vinogradov so do izteka triletnega obdobja po letu prejema plačila še naprej zavezanci za navzkrižno skladnost. Če poleg obnove vinogradov uveljavljajo še katero od naštetih intervencij, so poleg tega še zavezanci za pogojenost.

Sankcije

Kontrolo nad izpolnjevanjem zahtev pogojenosti preverja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Kontrola se izvaja z upravnimi pregledi, vključno s sistemom za spremljanje površin in pregledi na kraju samem. Namen kontrolnega sistema je zagotoviti, da zavezanci spoštujejo pravila pogojenosti in da so kršitelji sankcionirani.

V primeru neskladja oziroma kršitev zahtev pogojenosti se izrečejo upravne sankcije. Te se izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v letu, ko je do neskladnosti prišlo. Sankcije se nanašajo na kmetijsko dejavnost na območju kmetijskega gospodarstva (KMG) oziroma na površine, ki jih ima zavezanec v uporabi znotraj države Kadar ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se upravne sankcije izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Upravne sankcije se izračunajo na sledeč način:

• nenamerne kršitve (nimajo vpliva ali pa je ta zanemarljiv za doseganje ciljev standarda ali zahteve):
  • nimajo znižanja;
  • zavezanec dobi obvestilo (odločbo) z napotitvijo na svetovanje;
• nenamerne kršitve:
  • praviloma 3 odstotna sankcija, za lažje kršitve je ta lahko znižana do 1 odstotne oziroma za hujše kršitve zvišana do 10 odstotne (glede na matriko kršitev, pri čemer se upošteva resnost, obseg in trajanje posledic kršitev (Priloga II Uredbe o pravilih pogojenosti);
• ponavljajoče kršitve:
  • praviloma 10 odstotna sankcija (prva ponovitev, lahko tudi 5 ali do 15 odstotna),
  • naslednja ponovitev se obravnava kot namerna kršitev;
  • kot ponavljajoče se štejejo kršitve v treh zaporednih letih, če je bil zavezanec obveščen (odločba) o prejšnji kršitvi;
• namerne kršitve:
  • 15 odstotna sankcija, lahko do 100 odstotna (glede na resnost, obseg in trajanje – matrika kršitev).

 Sankcije se seštevajo po skupinah kršitev in ne več po področjih, vendar:

• za več nenamernih kršitev ne več kot 5 odstotna oziroma 10 odstotna, če ima vsaj ena kršitev resne posledice za doseganje ciljev standarda oziroma zahteve ali ima resne posledice za javno zdravje ali zdravje živali;
• za več prvič ponavljajočih ne več kot 20 odstotna;
• za namerne kršitve ni omejitve najvišje sankcije. Tako lahko pride do sankcije v višini do 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec.

Če se pojavi več nenamernih, ponavljajočih ali namernih kršitev, se le-te med seboj seštevajo, vendar seštevek sankcij ne sme preseči 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec na podlagi intervencij, ki jih uveljavlja.

Sankcijski sistem se ne uporablja za KMG z manj kot 10 hektarji kmetijskih zemljišč.

Zaostrujejo se odstotki znižanj (za upravne sankcije) pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenosti, sankcionirane strožje (tudi 100 odstotkov sredstev, do katerih je upravičen zavezanec, torej zavezanec ostane brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).