Oblikovanje portfelja za izbrane verige vrednosti

Oblikovanje portfelja nam omogoča, da bolje prepoznamo in upoštevamo prednosti in slabosti trenutnega stanja v sistemu in pri kombinaciji projektov. Tako jih lažje obravnavamo strukturirano in bolje razumemo, kako so povezane med seboj in s podnebno zavezo. To predstavlja temelje za odločitev, na katerih področjih moramo delovati in katere ukrepe izbrati, da bomo lažje dosegli podnebne cilje. 

V poročilu Oblikovanje portfelja (v angleškem jeziku)  sta predstavljena proces in metodologija, s pomočjo katere oblikujemo vizualno orodje portfelja na ravni projekta. Poročilo vsebuje razlago o pripravi portfelja in metodologiji, ki jo pri tem uporabljamo.

 V okviru projekta Razogljičimo Slovenijo bomo portfelje oblikovali za pet izbranih verig vrednosti: grajeno okolje, hrana, gozd – les, mobilnost in predelovalna industrija.

Grajeno okolje

Gradbeni sektor ima pomembno vlogo pri spodbujanju krožnega gospodarstva in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, saj stavbe porabijo veliko energije in vsebujejo velike količine materialov. Večino od njih pridobimo z rudarjenjem, s proizvodnjo cementa in betona, jekla in drugih materialov z velikim ogljičnim odtisom. Tem izpustom se pridružujejo tisti, ki so posledica rabe v prometu (še povečan vpliv predvsem zaradi rabe cestne infrastrukture), slabša kakovost zraka in izguba materialov med gradnjo in na koncu življenjskega cikla zaradi rušenja in odlaganja na odlagališčih. 

Grajeno okolje je prva od verig vrednosti, za katero smo v nizu delavnic sooblikovali portfelj in na tej osnovi prepoznali devet sklopov ukrepov, ki bodo pripomogli k njegovi aktivaciji. Za vsakega od devetih ukrepov so v osnutku portfelja za grajeno okolje identificirani možni podukrepi. V dokumentu so predstavljene tudi možne rešitve za celovito in usklajeno upravljanja portfelja. 

Hrana

Prehranski sistemi so kompleksne verige vrednosti verige vrednosti, ki so neposredno povezane z rabo zemlje, vode in tal ter drugih naravnih virov, kemikalij v kmetijstvu in prometom ter vplivajo na zdravje ljudi in živine. Prehrambno-kmetijski sektor kot del biogospodarstva sodi pod okrilje krožnega gospodarstva kot veriga vrednosti, ki ima velik potencial za posredno zmanjšanje izpustov, in to zaradi večjega kroženja virov, premisleka o vedenju, zmanjšanja količine odpadkov, večje učinkovitosti in uspešnosti lokalne dobavne verige.

Gozd - les

Uporaba lesa v krožnem gospodarstvu bi lahko spodbudila prodor lesnih proizvodov na več trgov: na trg materialov, kemikalijij, hrane in energije. Krepitev zelo učinkovitih industrij v tej verigi vrednosti ima lahko več pozitivnih učinkov. Gozdovi, lesni proizvodi in trajnostne gozdarske prakse namreč predstavljajo ponor ogljika. Z diverzifikacijo verige vrednosti in izvoznimi priložnostmi, ob razvoju poslovnih modelov, materialov (vključno s sladkorji, biokompoziti, gorivi itd.) in široko rabo izdelkov na osnovi lesa z visoko dodano vrednostjo, lahko prispevamo h gospodarskemu razvoju. 

Mobilnost

V Sloveniji je treba čim bolje izkoristiti zmožnosti obstoječe infrastrukture za zagotavljanje mobilnosti vseh ciljnih skupin in hkrati zagotoviti uresničevanje sektorskih ciljev pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba uveljaviti zlasti načelo zmanjšanje – preusmeritev – izboljšanje. S tem bi lahko zmanjšali potrebo po mobilnosti, potnike bi preusmerili k uporabi trajnostnega in javnega prometa, hkrati bi lahko izboljšali rabo obstoječe infrastrukture in naložbe usmerili v prožne rešitve, ki omogočajo prilagajanje prihodnjim potrebam, s čimer bi preprečili ujetost v obstoječe tehnološke in infrastrukturne rešitve/projekte. Vendar pa mobilnosti ni mogoče preoblikovati, ne da bi jo ob podpori gospodarstva, raziskovalcev in drugih relevantnih deležnikov povezali z reševanjem izzivov v drugih delih sistema.