Za zagotovitev gladko potekajočega dela Sveta EU države iz tria predsedstev določijo dolgoročne cilje in pripravijo skupni program, v katerem opredelijo teme in najbolj aktualna vprašanja, ki bodo v 18-mesečnem obdobju obravnavana v Svetu EU. Na podlagi tega programa vsaka od treh držav pripravi lasten, podrobnejši šestmesečni program.

Osemnajstmesečni program Nemčije, Portugalske in Slovenije je bil predstavljen in potrjen na zasedanju Sveta za splošne zadeve junija 2020. Med ključnimi nalogami tria so bile odpravljanje posledic pandemije novega koronavirusa, vnovična vzpostavitev normalnega delovanja evropskih družb in okrevanje gospodarstev. Predvideni so bili ukrepi za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti ob upoštevanju prehoda na zeleno gospodarstvo in digitalno preobrazbo. Ena od nalog je bila tudi izboljšanje evropske odpornosti na krize in izoblikovanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, kot so pandemije, kibernetski napadi na svetovni ravni in migracijski pritisk. Med zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami je bila ambiciozna politika do vzhodnega in južnega sosedstva z vnovično potrditvijo evropske perspektive Zahodnega Balkana.

Šestmesečni program predsedovanja je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je zajemal prednostne naloge predsedovanja. Drugi, obširnejši del pa je pretežno sledil tako imenovani podedovani agendi. Gre za akte, ki so že na dnevnem redu Sveta EU ali pa jih Evropska komisija v okviru svojega delovnega programa predloži v obravnavo v času predsedovanja. Program predsedovanja država ob prevzemu funkcije predstavi v Evropskem parlamentu in širši javnosti, kar je storila tudi Slovenija.

Razmislek o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU na strateški ravni je izhajal iz razmer in teženj v EU. Slovenija je svoj šestmesečni program predsedovanja Svetu Evropske unije zasnovala na štirih prednostnih področjih. Pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.« smo si prizadevali za okrevanje in večjo odpornost EU, razmislek o prihodnosti Evrope, krepitev pravne države in evropskih vrednot ter varnost in stabilnost v evropski soseščini.

V času predsedovanja je Slovenija dosegla vse zastavljene cilje, opredeljene tako v prednostnih nalogah kot na posameznih sestavah Sveta in posameznih politikah EU. V nekaj primerih, ko Evropska komisija prvotno načrtovanih aktov še ni predložila v obravnavo Svetu in Parlamentu, pa cilji slovenskega predsedovanja niso mogli biti doseženi. Slovenija je s predsedovanjem pomembno prispevala k napredku EU na številnih pomembnih in tudi za našo državo prednostnih področjih, kot so krizno upravljanje, zdravstvena unija, digitalna preobrazba, vladavina prava, proces širitve na Zahodni Balkan in kibernetska varnost. Prek izbranih in uresničenih prednostnih nalog je Slovenija povečala tudi svojo prepoznavnost v Evropi in širše.