Pristojni so predstavili rezultate večletnega projekta, ki je sofinanciran v okviru Evropske unije in Republike Slovenije v višini 32,9 milijona evrov, od tega je 26,3 milijona evrov prispevala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt pomembno prispeva k prenovi in dvigu kakovostni poslovnih procesov, izboljšanju usposobljenosti zaposlenih in k izboljšanju učinkovitosti slovenskega pravosodja.

Zaupanje v slovensko pravosodje se v minulih letih povečuje. Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan je poudarila, da lahko te trende pripišemo tudi projektom, izvedenim v okviru projekta Učinkovito pravosodje: »Operacija je v veliki meri prispevala k informatizaciji poslovnih procesov v pravosodnem sistemu, saj je bila večina dejavnosti operacije usmerjena k IT-podpori poslovnih procesov. Rezultati nas veselijo in spodbujajo k še bolj učinkovitemu slovenskemu pravosodju.«

V projektu sodeluje celotno slovensko pravosodje. »S skupnim trudom nam je uspelo izboljšati del poslovnih procesov v sodstvu in pri drugih pravosodnih deležnikih, kot so notarji in izvršitelji. Izboljšali smo tudi kompetence posameznikov, ki delujejo v pravosodju,« je izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje mag. Valerija Jelen Kosi. Državljani imajo tako dostop do hitrejših in bolj kakovostnih pravosodnih storitev.

»Operacija je povezala veliko deležnikov, še posebej pa ljudi, ki zdaj skupaj zasledujemo cilje izboljšanja in kakovosti slovenskega pravosodja. Poleg pristojnega ministrstva, Ustavnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter Uprave za probacijo so bili v operacijo vključeni tudi preostali pomembni pravosodni stebri naše države: Vrhovno državno tožilstvo, Državno odvetništvo, Notarska zbornica Slovenije, Zbornica izvršiteljev in številni drugi. Zahvaljujem se vam za odlično sodelovanje,« je poudarila državna sekretarka in ob tem izpostavila tri vidnejše projekte minulih let, ki so uporabni predvsem za državljane: prijaznejše pridobivanje podatkov iz evidenc prekrškovnih organov, eDražbe, kjer so na enem mestu objavljene aktualne dražbe slovenskih sodišč, ter postopkovna pravičnost, s katero lahko uporabniki preverijo, kaj se dogaja v sodnih postopkih.

V okviru operacije poteka 40 projektov, med drugim razvoj novega dokumentno-informacijskega sistema Vpisniki Državnega odvetništva, nadgradnja informacijskih sistemov Ustavnega sodišča z možnostjo elektronskega vlaganja in vročanja, vzpostavitev novega probacijskega informacijskega sistema. Izvedba projektov Vrhovnega sodišča je usmerjena v podporo izvedbi ključnih prednostnih nalog pri upravljanju sodnih postopkov in ukrepom za njihovo izvajanje. Pri tem izstopa sistem Archeia, ki omogoča trajno osrednjo hrambo gradiva sodstva v elektronski obliki in se bo povezoval z drugimi informacijskimi sistemi sodišča – eKoledar, eSpis, sistem za obdelavo in objavo odločb. Projekti prispevajo k izboljšanju kakovosti pravosodnih procesov.

V okviru konference je potekala tudi okrogla miza z naslovom »Prihodnost digitalne preobrazbe pravosodja«. Predsednik notarske zbornice dr. Bojan Podgoršek je poudaril, da digitalizacija močno olajša delo predvsem strankam notarskih storitev in notarjem: »Digitalizacija nam bo pomagala, da bo tudi pomembnejše pravne posle možno sklepati na daljavo, brez obiska notarske pisarne. Ob tem moramo zagotoviti spoštovanje vseh pravil, ki morajo veljati pri sklepanju pravnih poslov. Trenutno je v pripravi posebna aplikacija, ki bo zagotovila tovrstno poslovanje.« Trenutno je že možno digitalizirano sklepanje poslov pri prodaji nepremičnin, podatki pa se hranijo v elektronskih bazah.

Strokovnjak s področja digitalizacije pravosodja Primož Rojac digitalizacijo dojema kot uporaben proces, ki prinaša tudi izzive: »Pomembno je, da rešitve digitalizacije še bolj približamo državljanom. Ljudje se bojimo sprememb, pri uvajanju digitalizacije je veliko strahu pri vseh uporabnikih. Ključno pri tem je uveljavljanje sprememb in izobraževanje uporabnikov.«

Sogovorniki so se strinjali, da digitalizacija pravosodja pripomore k večji učinkovitosti le, če je izpeljana premišljeno. Uporabniki morajo vedeti, kakšne so njihove naloge, nujno pa je tudi zmanjšanje človeških napak, predvsem pri vnašanju podatkov, je poudarila Anita Veternik z vrhovnega državnega tožilstva. »Digitalizacija lahko pomembno pripomore k boljšemu, natančnejšemu in kakovostnemu odločanju v pravosodju, vendar mora biti pravilno uporabljena. Nujna pa je njena povezava s človekom, predvsem pri moralnem in etičnem presojanju,« je dodala Anita Veternik. Sogovorniki so spregovorili tudi o prednostih in težavah, ki jih prinaša umetna inteligenca. Največji izziv je predvsem iskanje ravnovesja med umetno inteligenco in človeško odločitvijo.