Zdravo in varno delo
Nabor različnih tem, ki jih izvajamo na naših delavnicah s področja varnosti in zdravja pri delu:
Nezgode pri delu – zakaj tvegamo?
Razlogi za nastanek nezgod pri delu so na sistemski ravni, na ravni delodajalca in na ravni posameznega delavca. Na ravni posameznega delavca v ospredje prihajajo teorije pričakovanj pri katerih nična ali nižja pogostnost nezgod zniža pričakovanja in pozornost, nizka raven čutnega vnosa (premalo dražljajev) zniža budnost in teorija homeostaze – vsak delavec je pripravljen sprejeti neko subjektivno določeno raven tveganja. Na sistemski ravni je to še vedno neurejeno področje transparentnega zavarovanja za področje nezgod pri delu, področje diferencirane prispevne stopnje in področje poklicnih bolezni. Omenjena sistemska problematika dejansko "omogoča" delodajalcu, da na področju varnosti in zdravja pri delu še vedno ne prepoznava »cost-benefita«. Ocena škode zaradi nezgod pri delu je različna med posameznimi državami članicami EU - ocena za Slovenijo je v skladu z oceno stroškov, ki so jo izračunali za najbolj razvite države članice EU.
Po metodologiji Mednarodne organizacije dela ocenjena škoda zaradi vseh nezgod znaša približno 3,4% BDP. Pri oceni niso upoštevane izgube, ki se v širšem pomenu vključujejo v ekonomski vidik varnosti pri delu: izgube zaradi poklicnih bolezni ter socialne posledice, zlasti pri huje poškodovanih in umrlih osebah. Pogosto je med nastankom lažje in smrtno nezgodo zelo majhen korak. Etiologija nastanka je torej približno enaka. Vodilni vzrok za nezgode pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca je v letih 2018 in 2019 padec z višine. Spodbudno je, da je v Sloveniji prisoten trend zmanjševanja smrtnih nezgod pri delu (slika). Namen predavanja je delodajalcem posredovati informacije na osnovi katerih bodo na področju zdravja in varnosti pri delu prepoznali jasen cost-benefit in na ta način zmanjšali pojavnost nezgod pri delu.
Problematika preventivnih zdravstvenih pregledov
Lahko rečemo, da 36. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) uvaja bistveno novost na področju zdravja pri delu – preventivni pregled mora biti v skladu s konkretnim tveganjem. S to dikcijo se ZVZD-1 na področju zdravstvenega nadzora približuje dikciji, ki jo na tem področju imajo večina držav EU. ZVZD-1 v 4. odstavku 17. člena nadalje določa, da delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo in sicer na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. Ker splošna zdravstvena sposobnost ni več pogoj za sklenitev delovnega razmerja po Zakonu o delovnih razmerjih, je obvezen predhodni zdravstveni pregled za delavce (in tudi študente) samo v primerih, kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu oziroma je potreben predhodni zdravstveni pregled v primeru, če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom. Navedenim tveganjem morajo, skladno z določbo 36. člena ZVZD-1, ustrezati tudi zdravstveni pregledi. Ne glede na dejstvo, da do danes minister pristojen za zdravje ni predpisal vrste, načine, obseg in roke opravljanja preventivnih pregledov, bi se zagotavljanje zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo konkretnim tveganjem v praksi že moralo izvajati.
Izjava o varnosti z oceno tveganja, njena vsebina in izdelava
17. člen ZVZD-1 opredeljuje bistvene sestavine ocene tveganja. V prvem odstavku se delodajalcu nalaga, da mora pisno oceniti tveganja, katerim so njegovi delavci izpostavljeni pri svojem delu oziroma obstaja možnost da bi jim lahko bili izpostavljeni. Da lahko to stori, jih mora seveda znati prepoznati in nato tudi pravilno oceniti. Delodajalcu v pomoč je v prvem odstavku predstavljen postopek, kako naj se ocenjevanja loti, saj je z novim zakonom ZVZD-1 prenehal veljati Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja. Postopek je sestavljen iz petih korakov: Pri odkrivanju nevarnosti, je potrebno paziti, da prepoznamo vse nevarnosti, ki pri opravljanju nekega dela obstajajo, zato je pomembno, da pri tem sodeluje čim večji krog ljudi, tako strokovnjaki, kot tudi sami zaposleni na teh delovnih mestih, saj le ti najbolj poznajo postopke dela, delovno opremo in delovno okolje. V drugem koraku je treba upoštevati, kdo od zaposlenih je izpostavljen katerim nevarnostim in posledično tveganjem, saj pogosto prihaja do situacij, ko so delavci izpostavljeni določenim tveganjem, a jih ocenjevalci ne povežejo z njimi. Treba je upoštevati tako vplive samega dela, delovne opreme in tudi delovnega okolja. Sledi ocenjevanje tveganj, kjer upoštevamo verjetnost, da do nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom dejansko pride in nato presojamo še resnost njihovih posledic. Pri tem se navadno poslužujemo raznih metod, ki so jih razvili strokovnjaki v ta namen. Ko je delodajalec tveganja ocenil, mora odločiti še, ali so taka tveganja sprejemljiva, v nasprotnem primeru mora sprejeti ustrezne ukrepe, za odpravo nevarnosti oziroma zmanjšanje tveganj na še sprejemljivo raven. Ocena tveganja mora biti izdelana v pisni obliki, delodajalec pa jo mora v skladu z drugim odstavkom po potrebi dopolnjevati oziroma spreminjati, v primarik, ki jih natančn določa ZVZD-1.
Na predavanju boste dobili odgovor na vprašanje: Na kakšen način pripraviti oceno tveganja, ki ustreza realnim tveganjem na delovnem mestu.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu in promocija zdravja kot instrument, s katerim odpravimo te dejavnike
Delovanje inšpektorata za delo se navezuje na vse značilnosti dela: na pravni odnos med delodajalcem in delavcem in na široko področje zagotavljanja zdravja in varnosti pri delu.
Na vseh področjih, tako na formalno-pravnem urejanju delovnih razmerij in tudi na področju varnosti in zdravja prihaja do odpiranja vedno novih vsebin, ki terjajo od inšpektorjev za delo stalno dograjevanje znanja in izjemno fleksibilnost pri opravljanju njihovega dela. Eden od pomembnejših premikov v ciljih in vsebini dela je bil v zadnjem času povzročen s preusmeritvijo pozornosti in aktivnosti delodajalcev iz klasičnih obremenitev in škodljivosti na delovnem mestu na novo področje – to je področje psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Ti dejavniki, med katerimi najdemo tudi trpinčenje, se v svoji široki paleti odražajo na vseh ravneh življenja delavca in delodajalca. Zavedajmo se, da med psihosocialne dejavnike ne sodi samo trpinčenje, nadlegovanje itd. Tudi problemi na področju klasičnih dejavnikov tveganja, kot so hrup, ročno premeščanje bremena lahko eskalirajo v psihosocialne dejavnike tveganja v primerih, ko jih neustrezno rešujemo. Zaželeno je, da delodajalec z ustreznim orodjem ugotovi kateri psihosocialni dejavniki dominirajo v njegovem delovnem okolju. Najbolj učinkovito orodje za to je vprašalnik. Logično nadaljevanje tega postopka pa je izvedba promocije zdravja na delovnem mestu s katero odpravljamo določene dejavnike tveganja.
V tem kontekstu je promocija zdravja institut katere cilj je preprečevanje oziroma zmanjševanje posledic psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Promocija zdravja na delovnem mestu presega zakonske zahteve. Temelji na prostovoljnih ukrepih, ki jih izvajata obe strani – delodajalec in delojemalec. Uspešna bo le, če je vključena v vse organizacijske procese kot trajen element. Lahko jo opredelimo kot poslovno strategijo, ki stremi k preprečevanju slabega zdravja pri delu in k izboljšanju potencialov za izboljševanje zdravja in dobrega počutja. Je strategija, usmerjena ne le v preprečevanje nastanka bolezni, povezanih z delom, nezgod pri delu, poklicnih bolezni itd., ampak tudi v izboljšanje vseh determinant zdravja. Za njeno izvajanje je odgovoren delodajalec.
Kako ergonomsko urediti delovno mesto?
Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku. V dvostranskem razmerju delodajalec-delavec je delodajalec odgovoren za zdravo in varno delovno okolje. Eno temeljnih načel Zakona o varnosti in zdravju pri delu je načelo prilagajanja delovnega mesta z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih ter tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod. Dejansko govorimo o humanizaciji dela. Delodajalec mora zagotoviti pogoje na osnovi katerih bodo njegovi delavci v vsakdanje aktivnosti vnesli ustrezno ergonomijo dela. Na predavanju bodo delodajalci dobili odgovor na vprašanje ali delovna mesta njihovih zaposlenih odgovarjajo osnovnim načelom ergonomije.
Kako se pripraviti na inšpekcijski nadzor?
Cilj vsake družbe je razvoj in blaginja. K blaginji prispeva zagotavljanje materialnih dobrin, zadovoljstvo in zdravstveno stanje populacije. V ta namen zakonodaja ureja medsebojne odnose med delodajalci in delojemalci tako glede pravno formalnih okoliščin, kot tudi zagotavljanja delovnega okolja in delovnih pogojev v katerih bodo delavci delali varno, zadovoljno, brez konfliktov in upokojitev dočakali relativno zdravi. Za uspešno izvajanje predpisov je pomembno, da delodajalec le te pravilno razume, da se zaveda svojih odgovornosti in posledic, če svojih obveznosti ne izvaja, da zna komunicirati s svojo strokovno pomočjo in organi nadzora, da se zaveda da svojih odgovornosti ne more prenesti na tretje osebe in da spozna, da je zadovoljen delavec najboljši delavec.
Delodajalec izvaja ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tako rekoč v dveh fazah. Najprej ugotovi nevarnosti, ki nastopajo pri izvajanju del, nato oceni tveganja glede poškodb in bolezni ter sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj oziroma odpravo nevarnosti. V drugi fazi mu preostane še, da sprejete ukrepe izvaja in tako ustvarja varno in delavcem prijazno delovno okolje.
Delovno pravni položaj invalidov v luči zdravja in varnosti pri delu
Definicije invalidnosti in merila za invalidnost, ki jih uporabljajo države članice EU, se razlikujejo glede na politične cilje, veljavno zakonodajo in upravne standarde, zato je precej težko natančno oceniti položaj invalidov v EU. Kljub temu pa je bilo doseženo splošno soglasje, ki so ga s podpisom Konvencije o pravicah invalidov podprle vse države članice. Tako tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) implicira določene novosti glede statusa invalidnih oseb. Lahko rečemo, da omenjeni zakon redefinira položaj invalidnih oseb.
Na predavanju bodo delodajalci dobili odgovore na nekatera pomembna vprašanja kot:
- zakaj danes govorimo o relativnem varstvu invalidov,
- kdo lahko da pobudo za pridobitev statusa invalida oziroma kdo lahko predlaga postopek predstavitve na IK ZPIZ,
- naa kaj morajo biti zelo pozorni delavci, ki razmišljajo o tem, da bi pridobili status invalida,
- kakšna je vloga izvajalca medicine dela v procesu predstavitve na IK,
- kako zagotoviti enakopravnost pri zaposlovanju in preprečevati diskriminacijo,
- samozaposlene osebe in problematika invalidnosti - kje so pasti in
- kakšne so pravice delovnih invalidov v skladu z veljavno zakonodajo.