Ljubezen (ne) boli: samo ja pomeni ja – vedno preveri, vedno spoštuj!
Nasilje nad ženskami še vedno predstavlja eno najpogostejših kršitev človekovih pravic. Pravica do osebne varnosti in dostojnega življenja brez nasilja je ena od temeljnih človekovih pravic. Tako kakršnakoli oblika nasilja, ki temelji na zlorabi moči ene ali več oseb nad drugo osebo ali več osebami, pomeni poseg v temeljne človekove pravice. Ena od ključnih nalog države je, da nasilje v največji možni meri preprečuje, če do njega pride, pa žrtvam nudi ustrezno obravnavo, varstvo, pomoč in zaščito, urejeno na sistemski in izvedbeni (storitveni) ravni.
Enako pomembna pa je tudi velika ozaveščenost širše družbe. Če je družba ozaveščena in obstaja ničelna toleranca do nasilja, se izjemno poveča možnost prijav nasilja. Ko žrtev nima možnosti (ali moči) za prijavo, ima pomembno vlogo pri tem njena okolica. Pomembno je torej, da se nasilje prijavi, ko je opaženo. S tem se lahko rešijo življenja. Država in nevladne organizacije zato nenehno skrbijo za ozaveščanje o tem.
Raziskave kažejo, da je skoraj vsaka tretja ženska po 15. letu starosti že doživela fizično nasilje, vsaka deseta pa spolno nasilje. Spolno nasilje je ena najhujših in najbolj razširjenih oblik nasilja nad ženskami.
Spolno nasilje je vsak spolni stik ali vedenje, pri katerem je ena oseba prisiljena, zavedena ali zmanipulirana v nekaj, česar si ni želela ali ni bila v stanju zavrniti.
Spolno nasilje s telesnim stikom lahko vključuje:
- drgnjenje ali božanje intimnih delov;
- prisilno poljubljanje;
- kakršenkoli spolni odnos brez soglasja;
- potiskanje predmeta ali dela telesa v telesno votlino druge osebe...
Spolno nasilje brez telesnega stika pa lahko vključuje:
- spolno obarvane pripombe o telesu ali videzu;
- prikazovanje pornografije proti volji osebe;
- fotografiranje ali deljenje golih/napol golih slik brez soglasja;
- vsiljivo, nezaželeno spogledovanje;
- pritiskanje, naj nekdo gre na zmenek ali ima spolni odnos;
- vstopanje v prostor, kjer se oseba umiva ali preoblači...
Spolna zloraba ni vedno fizična. Vedno pa gre za kršitev meje, soglasja, varnosti in dostojanstva.
Žal veliko primerov nasilja ostaja neprijavljenih, saj se žrtve pogosto bojijo, jih je sram ali pa sistemu preprosto ne zaupajo.
Policija je v letu 2024 obravnavala 623 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (kar je največ v zadnjih petih letih), med njimi:
- 87 primerov posilstva;
- 92 primerov spolnega nasilja;
- 137 primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let;
- 248 primerov prikazovanja, izdelave, posesti ali posredovanja pornografskega gradiva.
Posebej zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so mladi danes vse pogosteje izpostavljeni vsebinam, ki izkrivljajo predstave o spolnosti, odnosih in soglasju. Spletna pornografija in vsebine, ki prikazujejo neenakopravne odnose ali stereotipe, lahko vplivajo na to, kaj se mladim zdi »normalno«. To pa lahko vodi v nespoštovanje meja drugih in v napačno razumevanje soglasja.
Soglasje je lahko izraženo z besedami ali dejanji, dokler jasno pokaže, da oseba želi sodelovati v spolni aktivnosti.
Soglasje JE…
- Jasno: izraženo z besedami ali dejanji, ki nedvomno pokažejo "Da!".
- Prostovoljno: brez pritiska, strahu, manipulacije ali izsiljevanja.
- Informirano: oseba mora natančno vedeti, v kaj privoli.
- Obnovljivo: soglasje lahko kadarkoli prekličeš ali spremeniš — tudi med dejanjem.
Soglasje NI...
- tišina;
- spanje;
- pijanost ali nezavest;
- “mogoče” / “ne vem”
- strah pred posledicami;
- preteklo soglasje.
Tudi soglasje za eno dejanje ne pomeni soglasja za vse. Soglasje je vedno jasen, prostovoljen in sproti potrjen “ja”.
Pornografija je danes lahko dostopna. Rezultati U-Report ankete o pornografskih vsebinah, v kateri je sodelovalo več kot 100 mladih iz vse Slovenije, kažejo, da se številni mladi s pornografijo prvič srečajo v otroških letih, še preden zaključijo osnovno šolo. 20 % anketiranih je pornografijo videlo pred 11. letom, 27 % med 12.–13. letom, samo 17 % je še nikoli ni videlo. Čeprav jih 83 % misli, da znajo ločiti med romantičnimi, erotičnimi in pornografskimi vsebinami, jih 28 % pravi, da ima pornografija nanje močan vpliv, 19 % je že čutilo pritisk, da bi gledali pornografijo, “da bi vedeli več”, 7 % jih je poskusilo posnemati prizor, ki so ga videli, 14 % pozna vrstnika ali vrstnico, ki je za denar objavil/a gole slike ali posnetke.
Vir: Otroci se s pornografijo srečajo že zelo zgodaj – večina po naključju | UNICEF Slovenija
Ker je nasilje v pornografiji postalo nekaj običajnega, to oblikuje napačno predstavo mladih o tem, kakšen naj bi bil spolni odnos. Zato je pomembno, da o tem govorimo, predvsem z mladimi. Več ozaveščanja, več znanja vodi v bolj zdrave odnose.
Soglasje oziroma pomanjkanje/odsotnost le tega je treba nasloviti tudi v kontekstu pornografije, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence. Tako imenovana deepfake pornografija je oblika zlorabe na podlagi slik, kjer se s pomočjo umetne inteligence ustvari ponarejene pornografske fotografije ali videi – brez soglasja osebe! To pomeni, da se žrtvam v vseh fazah – od ustvarjanja do deljenja – odreka popoln nadzor in soglasje, kar lahko povzroči ogromno psihično škodo, strah in dolgotrajne posledice.
99 % vseh deepfake slik prikazuje ženske in dekleta. Ustvarjanje ali deljenje deepfake pornografije je nezakonito! Gre za resno obliko spletnega nasilja.
Ženske so pogosto tudi žrtve zlorabe na podlagi slikovnega materiala (tako imenovane maščevalne pornografije), kjer povzročitelj deli zasebne ali intimne fotografije brez soglasja – pogosto z namenom ponižanja, nadzora ali maščevanja. Najpogosteje se to zgodi po razhodu, ko nekdo objavi intimne posnetke, ki jih je dobil v času zveze. Ker so spletne vsebine trajne, se žrtve pogosto počutijo ujete, brez možnosti umika ali ponovne kontrole nad svojo zasebnostjo.
Maščevalna pornografija oziroma spolna zloraba na podlagi slikovnega materiala je v Sloveniji od leta 2017 opredeljena kot kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do treh let zapora.
Vsaka oseba ima pravico do življenja brez nasilja. Nobena oblika nasilja ni dopustna. Naloga države je preprečevati nasilje in nuditi žrtvam ustrezno obravnavo, varstvo, pomoč in zaščito.
Osebe, ki doživljajo nasilje, se lahko obrnejo na:
- Center za socialno delo – nudijo različne oblike pomoči in storitev,
- Policijo, če je ogrožena varnost.
Če žrtev nasilja ne zmore prijaviti sama, je ključno, da nasilje prijavijo drugi, policija pa omogoča anonimnost prijave.
- 24-urna zaupna linija za ženske in otroke – žrtve nasilja v družini in intimnopartnerskih odnosih.
- Pomoč, podpora, informacije o vaših pravicah in dolžnostih institucij.
- Klic je brezplačen.
Varnost in dostojanstvo žrtve sta na prvem mestu. Pomembno je, da nasilje prepoznamo, prijavimo in zagotovimo zaščito tistim, ki jo potrebujejo.
Uporabne povezave
- Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2023)
- Spolno nasilje (Policija, 2013)
- Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja (Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, 2014)
- Na poti iz nasilja - Prakse dela proti nasilju nad ženskami (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2007)
- V njeni koži : sistem skozi oči žrtev intimnopartnerskega nasilja (Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, 2023)
- Izkušnje mater po prijavi spolne zlorabe otroka – reviktimizacija preživelih (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2019)
- Nasilje! Kaj lahko storim? (Društvo za nenasilno komunikacijo, 2007)
- Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2023)
- Spletno nadlegovanje med mladimi v Sloveniji. Poročilo raziskave. (Fakulteta za družbene vede, 2025)