Zgodnje in prisilne poroke
Izjava Urada Vlade RS za narodnosti na temo zgodnjih in prisilnih porok ter varstva pravic otrok
Izjava Urada je podana na podlagi razprave, ki je potekala na okrogli mizi Prekinimo krog: nasilje, odvisnosti ter prihodnost žensk in otrok v romski skupnosti, organizirani v okviru projekta SIFOROMA 7 v Grosupljem. Zaradi velikega zanimanja javnosti za tematiko zgodnjih in prisilnih porok ter varstva pravic otrok Urad podaja naslednja pojasnila in stališča.
Urad Vlade RS za narodnosti ocenjuje, da je pri obravnavi teh vprašanj potrebna strokovna in na dejstvih temelječa razprava, ki se izogiba posploševanju ter stereotipnemu prikazovanju pripadnikov romske skupnosti
Romska skupnost je raznolika skupnost, ki jo sestavljajo različne skupine z različnimi družbenimi, kulturnimi in življenjskimi okoliščinami. Zato posameznih pojavov ni mogoče samodejno pripisovati celotni romski skupnosti ali jih opredeljevati kot splošno značilnost vseh Romov.
Ob tem pa je treba jasno poudariti, da Republika Slovenija temelji na spoštovanju človekovih pravic, dostojanstva posameznika, načelu enakosti pred zakonom ter posebnem varstvu otrok.
Vsa načela izhajajo tudi iz mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Slovenijo k spoštovanju teh načel, zlasti Konvencije OZN o otrokovih pravicah, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih mednarodnih pravnih aktov s področja varstva človekovih in otrokovih pravic. Prav tako slovenska zakonodaja, zlasti Družinski zakonik, ki kot temeljno vodilo pri vseh dejavnostih in postopkih, ki zadevajo otroka, določa varovanje otrokove največje koristi. Zakon o osnovni šoli, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki posebej varuje otroke pred kaznivimi ravnanji. Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki vzpostavlja jasen okvir za varstvo otrokovih pravic, njihovo dostojanstvo, njihovo telesno in duševno integriteto ter svobodo do svobodnega razvoja osebnosti in enakih možnosti za vključevanje v družbo itd. Zato ni mogoče dopustiti, da bi kulturne, verske, tradicionalne ali družinske okoliščine kakorkoli posegale v temeljne pravice otrok ali upravičevale ravnanja, ki bi bila v nasprotju z njihovimi koristmi. V zvezi s tem je pomembno tudi nedavno stališče Odbora Združenih narodov za otrokove pravice v sklepnih ugotovitvah glede Slovenije. Odbor je izrazil zaskrbljenost zaradi primerov otroških porok med pripadniki romske skupnosti ter Sloveniji priporočil, naj najnižjo starost za sklenitev zakonske zveze določi pri 18 letih brez izjem, okrepi ozaveščanje o škodljivih posledicah otroških porok ter zagotovi ustrezne oblike zaščite žrtvam.
Naj ponovno poudarimo, da je treba pri vseh ravnanjih dosledno spoštovati otrokovo pravico do izobraževanja, osebnega razvoja, zdravstvenega varstva, zaščite pred diskriminacijo, prisilo, nasiljem in izkoriščanjem ter pravico do izražanja lastnega mnenja in sodelovanja pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje, skladno z njihovo starostjo in zrelostjo. Zaradi potrebe po zanesljivejših in posodobljenih podatkih Urad skupaj s pristojnim ministrstvom v okviru projekta SIFOROMA 7 pripravlja ponovitev raziskave Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo o zgodnjih in prisilnih porokah romskih otrok. Raziskava bo med drugim preverila razsežnost pojava, spremembe v zadnjem desetletju, odzivanje pristojnih služb ter izkušnje oseb, ki so se s takšnimi praksami srečale, in bo podlaga za nadaljnje sistemske ukrepe.
Ugotovitve Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v 30. rednem letnem poročilu za leto 2024 potrjujejo, da problematika zgodnjih porok in z njimi povezanih prezgodnjih nosečnosti ne predstavlja zgolj socialnega ali kulturnega vprašanja, temveč predvsem vprašanje varstva otrokovih pravic. Pri njenem obravnavanju je treba izhajati iz načela največje koristi otroka ter zagotavljati učinkovito delovanje vseh pristojnih institucij na področju socialnega varstva, izobraževanja, zdravstva in pravosodja, z namenom preprečevanja ravnanj, ki lahko ogrozijo zdrav razvoj, izobraževanje in prihodnje življenjske možnosti otrok.
Urad zato podpira prizadevanja za ozaveščanje, izobraževanje in krepitev vključevanja romskih deklet in fantov v izobraževalni sistem ter aktivnosti, ki prispevajo k večji socialni vključenosti in enakim možnostim za vse pripadnike romske skupnosti. Pri obravnavi posameznih primerov morebitnih prisilnih ravnanj ali ravnanj, ki posegajo v pravice otrok, pa so pristojni organi dolžni ukrepati v skladu z veljavno zakonodajo.
Urad ocenjuje, da je mogoče dolgoročne rezultate doseči predvsem s sodelovanjem romske skupnosti, občin, vzgojno-izobraževalnih ustanov, centrov za socialno delo, policije, tožilstva, sodne veje oblasti in drugih pristojnih institucij ter z ukrepi, ki temeljijo na vključevanju, dialogu in spoštovanju človekovih pravic.