Misija v Romunijo, marec 2022

Marca 2022 smo gostovali v Bukarešti, kjer smo s pomočjo na novo razvitega orodja Innovation Capacity Framework v sodelovanju z OPSI OECD analizirali inovacijsko zmogljivost Romunije.

Kot Peer Consultant je z deljenjem dobrih praks s projekta Inovativen.si in iz Slovenije sodeloval vodja projekta Inovativen.si, Matija Kodra.

Naša vloga je bila primerjati kontekst in izkušnje v Romuniji s tistimi v Sloveniji ter ponuditi primere, vpoglede, izkušnje ali študije primerov, ki se lahko nanašajo na Slovenijo in se po potrebi predstavijo.

Preko sodelovanja smo dobili priložnost za preučitev, kako se inovativnost in inovativna prizadevanja vzpostavljajo in vzdržujejo v romunskem javnem sektorju. Hkrati smo dobili tudi priložnost za vpogled v metodologijo in pristope k razumevanju inovacijskih zmogljivosti na sistemskem nivoju ter za izgradnjo omrežij in primerov, ki jih bomo lahko prenesli v Slovenijo.

10. mednarodna konferenca ASEAN

22. 2. 2022 smo sodelovali na 10. mednarodni konferenci ASEAN. Na dogodku z naslovom Preoblikovanje zaupanja v vlade: za odprtost, inovativnost in digitalizacijo vlad v jugo-vzhodni Aziji, je Slovenijo zastopal Matija Kodra, vodja projekta Inovativen.si. Na razpravi z naslovom Inovacije v javnem sektorju: razumevanje inovacijske zmogljivosti, gonilnikov in zaviralcev je predstavil vpogled v inovacijsko zmogljivost Slovenije in aktivnosti v okviru projekta Inovativen.si.

Več o dogodku si lahko preberete v novici.

Globalna konferenca inovativnosti, kakovosti in boljše zakonodaje

Inovativen.si je bil 18. in 19. oktobra 2021 del globalne konference Vlade po okrevanju: na prihodnost pripravljeni javni sektor. Dogodek je potekal v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU ter v so-organizaciji Ministrstva za javno upravo, Observatorija za inovativnost v javnem sektorju (OPSI OECD) in Evropskega inštituta za javno upravo (EIPA).

Konferenca je postavila pomemben mejnik, saj je bilo upravljanje v vladah prvič obravnavano z vidika inovativnosti, kakovosti in boljše zakonodaje.

Na dogodku pa so bili prvič predstavljeni izsledki Študije o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in talenti v javni upravi, ki jo je Ministrstvo za javno upravo pripravilo v sodelovanju z OECD.

Več o dogodku lahko preberete v sporočilu za javnost.

Inovativen.si je del globalnega dogodka OECD Government after Shock

V okviru združenega dogodka Partnerstva za spremembe in Upravljanje po šoku (Governance After Shock), ki je v organizaciji AmCham Slovenija in Ministrstva za javno upravo potekal v torek, je beseda tekla o izkušnjah z upravljanjem in delom v času kriznih razmer COVID-19 v javnem in zasebnem sektorju.

Spletni dogodek Upravljanje po šoku (Governance After Shock) je bil eden od več kot 65 lokalnih dogodkov po svetu, ki so potekali v sklopu letne konference OECD in katerih namen je vzpostaviti globalni dialog o potrebnih spremembah v delovanju vlad in sistemov državnih uprav. Ustvarili smo odprt pogovor o izkušnjah z upravljanjem in delom v času kriznih razmer covid-19 v javnem in zasebnem sektorju. Vzpostavili smo globalni dialog o potrebnih spremembah v delovanju vlad in sistemov državnih uprav, prav tako pa zavedanje o potrebnih spremembah v gospodarstvu. Identificirali smo sistemske in praktične spremembe za bolj uspešno soočanje s kompleksnimi družbenimi, gospodarskimi, podnebnimi in drugimi izzivi v prihodnosti. 

Več o dogodku lahko preberete v sporočilu za javnost po dogodku.

OECD deklaracija o inovativnosti v javnem sektorju sprejeta in potrjena s strani 40 držav

V okviru ministrskega zasedanja v Parizu na ravni OECD je bila zadnji teden v maju 2019 sprejeta in potrjena Deklaracija o inovativnosti v javnem sektorju, ki zagotavlja poenotenje delovanja in upravljanja na področju inovativnosti, zagotavlja skupna načela ter podpira širitev in izboljšanje upravljanja inovativnosti za obravnavanje različnih izzivov in izkoriščanje priložnosti za boljše delovanje. Slovenija je bila kot članica vpeta v pripravo besedila že od samega začetka.

Deklaracija temelji na večletnih izkušnjah in praksah vodilnih držav in strokovnjakov za inovativnost v javnem sektorju in 5 ključnih stebrov:

1. Politična in finančna podpora inovativnosti, ki je v jedru vseh javnih storitev in del vsakdanjika javnega uslužbenca.
2. Dvig kompetenc javnih uslužbencev za potrebe reševanja vse kompleksnejših izzivov.
3. Podpora in spodbujanje javnih uslužbencev k preseganju ustaljenih načinov dela, eksperimentiranju ter testiranju novih pristopov za zagotavljanje boljših in trajnejših rešitev.
4. Podpora sodelovanju in soustvarjanju z različnimi akterji družbe.
5. Spodbujanje izmenjave in dostopnosti pridobljenih znanj in izkušenj s področja novih načinov delovanja.

Cilji in aktivnosti projekta Inovativen.si, ki ga vodimo in razvijamo na Ministrstvu za javno upravo, sledijo omenjenim stebrom, s sprejetjem deklaracije pa so tudi formalno postali zaveza vsem državam, da strmimo k zapisanemu ter uporabniku čim bolje približamo storitve.

Slovenska inovativnost se predstavi na Irskem

Na nivoju EU in OECD članic je 8. in 9. aprila potekal redni sestanek Nacionalnih kontaktnih točk v okviru OPSI OECD skupine. Izmed vseh sodelujočih držav je bila posebna sekcija namenjena Sloveniji in Estoniji, in sicer kot državama, kjer področje inovativnosti zelo hitro napreduje. Med drugim visoko rast in ugled v mednarodnem merilu pridobivamo na podlagi dosežka objavljenega števila naših dobrih praks v svetovnem merilu, ki so dosegljive preko OECD spletne platforme – od konca leta 2018 je tako objavljenih kar 8 primerov dobrih praks iz Slovenije, kar nas uvršča ob bok velesilam, kot so ZDA, UK, Finska in Avstralija.

4 vrste inovativnosti

Ste vedeli, da se v okviru OPSI (Observatory of Public Sector Innovation), ki deluje pod okriljem OECD, razvija model Innovation Facets Model, ki opredeljuje 4 vrste inovativnosti, in sicer glede na predpostavke iz okolja. Tako ločimo na eni strani med predvidljivim in na drugi strani med nepredvidljivim okoljem, med zavezami »od zgoraj navzdol« in »od spodaj navzgor«.

Omenjen model nam pomaga pri definiranju potrebnih aktivnosti za kasnejšo učinkovito implementacijo posameznih projektov.

Uporabljajo ga že države, kot so Kanada, Avstralija, Skandinavske države in Irska.