FRISCO1

Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra

Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo, saj lahko veter povzroča škodo na infrastrukturi, ovira promet ter predstavlja resno nevarnost za ljudi, premoženje in živali. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe, povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo ter zaradi letečih predmetov močno otežijo in ponekod nevarno ogrozijo gibanje na prostem. Ob najvišjih opozorilih je gibanje na prostem nevarno oziroma smrtno tvegano, zato pozivamo k povečani previdnosti, spremljanju meteoroloških opozoril ter doslednemu upoštevanju navodil pristojnih služb. Priporočamo, da pravočasno poskrbite za zaščito sebe, svojcev, domačih živali ter zavarujete stanovanjske objekte in vozila.

Civilna zaščita je v stanju visoke pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.

Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra

ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
vrata in okna naj bodo zaprta,
na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.

Aktualna vremenska opozorila

S projektom »Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi« (FRISCO1) smo prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure.

Vzdolž slovensko-hrvaške meje predstavljajo poplave nevarnost s čezmejnimi učinki in narekujejo celovito ukrepanje. V okviru programov teritorialnega sodelovanja se je tako ponudila priložnost za skupno reševanje (Slovenija, Hrvaška) poplavne problematike, saj poplave predstavljajo nevarnost s čezmejnimi učinki in narekujejo celovito ukrepanje. Projekt FRISCO1 je zaznamovala celovitost v prostorskem smislu (zajeta so bila vsa porečja vzdolž slovensko-hrvaške meje) in v smislu nabora ukrepov (zajeti so bili vsi glavni negradbeni ukrepi s področij pripravljenosti, preprečevanja in odziva na poplave).

S čezmejno usklajenim delovanjem smo izvedli negradbene ukrepe in pripravili dokumentacijo za optimalne gradbene ukrepe s področja poplavne ogroženosti, ki so izvedli oz. se še izvajajo v projektih Frisco 2.1, 2.2 in 2.3. S tem smo pripomogli k zaščiti človeških življenj in premoženja ter zmanjšanju škod v primeru poplav, kar je bil osnovni namen ukrepov načrtovanih v projektu FRISCO1.

S projektom so bili doseženi zastavljeni cilji za bolj učinkovito obvladovanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih. Pripravljene in izboljšane so bile podatkovne zbirke, hidravlični modeli in modeli za napovedovanje poplav. Izdelane so bile tudi čezmejno usklajene karte poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti, celovite študije zmanjševanja poplavne ogroženosti ter podlage in tehnična dokumentacija za izvedbo gradbenih ukrepov. V sklopu izboljšanja sistema zgodnjega opozarjanja in alarmiranja je bilo postavljenih 26 novih siren (17 na slovenski in 9 na hrvaški strani) ter izvedene aktivnosti za dvig ozaveščenosti javnosti o poplavni ogroženosti in samozaščitnih ukrepih. Rezultati projekta so podrobneje predstavljeni na spletni strani projekta.

Projekt FRISCO1 je bil prvi odobren strateški projekt v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Hrvaška v obdobju 2014-2020. Prvotna vrednost celotnega projekta je bila 4,07 milijonov EUR. Dne 28. 3. 2019 je Skupni sekretariat Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška odobril podaljšanje projekta FRISCO1 za štiri mesece, in sicer do 10. 8. 2019, ker se je z vidika vseh projektnih partnerjev pojavila potreba po podaljšanju zaključnih aktivnosti. Spremenjena je bila tudi celotna vrednost projekta, ki se je znižala na 3.782.354 EUR. Sofinanciranje je bilo zagotovljeno s strani Evropske unije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v deležu 85 %, 15% pa so zagotovili partnerji sami (v primeru ARSO je bila to Republika Slovenija). V projektu je sodelovalo osem partnerjev (5 iz Slovenije: MOP; ARSO; DRSV; URSZR; Inštitut za hidravlične raziskave in 3 iz Hrvaške. DHMZ; DUZS in Hrvatske vode, ki je bil vodilni partner).

Več na spletni strani projekta FRISCO1

Logotip programa Interreg Slovenija Hrvaška, Evropski sklad za regionalni razvoj, zastava EU. Stilizirani ljudje, ki sedijo v krogu predstavljajo čezmejno povezanost.