Evropska kohezijska politika 2021-2027 na področju prometa

CILJ: Razvoj pametnega, varnega, trajnostnega in intermodalnega omrežja TEN-T, odpornega proti podnebnim spremembam

Na podlagi napovedi prometnih tokov, prometne varnosti, vplivov na okolje in družbene sprejemljivosti so izbrani ukrepi, ki imajo poleg nacionalnega strateškega pomena tudi visoko evropsko dodano vrednost, saj prestavljajo pomembne odseke na TEN-T omrežju. V prvi vrsti bomo vlagali v posodobitev železniške infrastrukture na sredozemskem in baltsko-jadranskem koridorju z ukrepi, ki se nanašajo ne le na infrastrukturo, temveč tudi na organizacijo, vodenje prometa in prometno varnost.

Predvidena sta ukrepa:

• nadgradnje železniške proge d. m.–Dobova–Zidani Most – 1. faza: odsek d.m.-Dobova-Sevnica ter
• sanacija 1. cevi avtocestnega predora Karavanke.

Za ta cilj je predvidenih 284 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada.

CILJ: Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo

Ključni cilj je izboljšati nacionalne in regionalne povezave znotraj Slovenije in zagotoviti nadgradnjo omrežja, da bo železnica zagotovila t. i. hrbtenično prometno omrežje tam, kjer že obstaja in ki bo povezano z cestnim prometnim omrežjem, JPP, P + R sistemi ter kolesarsko infrastrukturo.

Ministrstvo za infrastrukturo načrtuje ukrepe:

• nadgradnja železniške proge Maribor – Ruše,
• razvojna os – jug: Novo mesto-Maline (I. etapa – etapi 1 in 2 ),
• nadaljevanje del na 3. razvojni osi: odsek Dramlje-Šentjur,
• ter državno kolesarsko omrežje.

za te ukrepe je predvidenih 106 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki so predvideni zgolj v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. 61 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada je namenjenih celotni Sloveniji.

V okviru tega cilja se financirajo tudi ukrepi, ki jih izvaja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo na področju trajnostne mobilnosti.