Pravice in storitve dolgotrajne oskrbe
Osnovne pravice so:
- oskrbovalec družinskega člana,
- dolgotrajna oskrba na domu,
- dolgotrajna oskrba v instituciji,
- dnevna dolgotrajna oskrba
- denarni prejemek.
Te pravice se med seboj izključujejo.
Dodatni storitvi, ki se lahko uveljavljata skupaj z osnovnimi storitvami, razen v primeru koriščenja celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, sta:
Nezdružljivost s primerljivimi pravicami
Če želi zavarovanec koristiti pravice do dolgotrajne oskrbe, ne more več koristiti nekaterih drugih pravic, ki jih Zakon o dolgotrajni oskrbi opredeljuje kot primerljive pravice (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu ali osebno asistenco (razen če to določa Zakon o osebni asistenci).
-
1. januar 2024: izberem lahko oskrbovalca družinskega člana
Novi uporabniki lahko vlogo za oskrbovalca družinskega člana vložijo na pristojni vstopni točki na centru za socialno delo.
Obstoječi upravičenci do družinskega pomočnika so pred koncem leta 2023 prejeli obvestilo o spremembi zakonodaje in obrazec soglasja za prevedbo v oskrbovalca družinskega člana.
-
1. julij 2025: izberem lahko dolgotrajno oskrbo na domu ter koristim storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo
Splošna vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe in vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe se lahko od 1. junija 2025 vložita na pristojni vstopni točki.
-
1. december 2025: izberem lahko dolgotrajno oskrbo v instituciji (na primer oskrbo v domu za starejše), dnevno oskrbo pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ali denarni prejemek.
Vloga za uveljavljanje teh pravic se lahko od 1. novembra 2025 vloži na pristojni vstopni točki.
Oskrbovalec družinskega člana
Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, uvrščenemu v 4. ali 5. kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana se izvaja od 1. januarja 2024. Vlogo je treba oddati na pristojni center za socialno delo.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za solidarno prihodnost |
Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:
- je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana,
- je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva,
- iz kazenske evidence izhaja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje,
- ima opravljeno osnovno usposabljanje za opravljanje dolgotrajne oskrbe oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta.
Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati predvidene naloge, zapustiti trg dela. Oskrbovalec lahko hkrati zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.
Upravičenec ima lahko tudi dva oskrbovalca družinskega člana, vendar morata biti oba hkrati vključena tudi v delovno razmerje s polovičnim delovnim časom.
Tudi upokojenci lahko postanejo oskrbovalci svojih družinskih članov, z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci, vključno s 40 odstotki pokojnine oziroma po treh letih 20 odstotki pokojnine. Če želi prejemati del pokojnine, mora vložiti zahtevo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Oskrbovalec družinskega člana upravičencu zagotavlja dolgotrajno oskrbo kot je določeno v osebnem načrtu, ki ga je upravičenec skupaj z oskrbovalcem sklenil z izbranim koordinatorjem dolgotrajne oskrbe. Oskrbovalec o opravljanju teh nalog mesečno poroča koordinatorju dolgotrajne oskrbe. Poročilo mora vsebovati seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe in zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem dolgotrajne oskrbe in način ukrepanja.
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do:
- delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2- oziroma 1,8-kratnik minimalne plače (če skrbi za dva upravičenca) oziroma 0,6-kratnik, če opravlja naloge oskrbovalca polovico časa),
- vključitve v obvezna socialna zavarovanja,
- načrtovane odsotnosti (21 dni na leto),
- usposabljanja in strokovnega svetovanja.
Opravljanje dela oskrbovalca družinskega člana ni delovno razmerje.
Združljive pravice z oskrbovalcem družinskega člana
Vsak upravičenec, ki izbere to obliko dolgotrajne oskrbe, je od 1. julija 2025 upravičen tudi do storitev e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.
Uporabnik, ki ima oskrbovalca družinskega člana, je lahko vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu in lahko koristi plačljivo storitev socialnega servisa.
Dolgotrajna oskrba na domu
Dolgotrajna oskrba na domu je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja na domu uporabnika; uporabnik na svojem lastnem domu prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
Obseg neposrednega izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na domu je določen v urah:
- za 1. kategorijo velja 20 ur mesečno,
- za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
- za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
- za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
- za 5. kategorijo 110 ur mesečno.
Storitve dolgotrajne oskrbe na domu bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 bo morda uvedeno doplačilo v višini deset oziroma 20 odstotkov).
Združljive pravice z dolgotrajno oskrbo na domu
Dolgotrajna oskrba na domu se lahko uveljavlja hkrati z dnevno dolgotrajno oskrbo.
Uporabnik, ki prejema dolgotrajno oskrbo na domu, lahko koristi tudi:
- socialnovarstveno storitev pomoč na domu
- plačljivo storitev socialnega servisa.
Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za solidarno prihodnost |
Dolgotrajna oskrba v instituciji
To je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja v instituciji, to je v domovih za starejše; uporabnik v instituciji prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
Dolgotrajna oskrba v instituciji se bo izvajala od 1. decembra 2025.
Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji je določen v urah:
- za 1. kategorijo velja 20 ur mesečno,
- za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
- za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
- za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
- za 5. kategorijo 110 ur mesečno.
Stanovalci v domovih za starejše, ki bodo koristili dolgotrajno oskrbo v instituciji, bodo plačevali stroške prehrane in nastanitve. Cene standardne nastanitve v domovih bo omejena na višino zagotovljene pokojnine. Storitve dolgotrajne oskrbe v instituciji bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 možno doplačilo v višini deset oziroma 20 odstotkov).
Soglasje za prevedbo v novo kategorijo
Posameznik, ki bo 1. decembra 2025 oskrbovanec v domu za starejše, bo moral podati soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in bo lahko ostal, kjer je. Soglasje bo od njega pridobil izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji in ga posredoval vstopni točki. Ta bo izdala odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in posameznika prevedla v ustrezno kategorijo dolgotrajne oskrbe:
- I. kategorija v DSO se prevede v 1. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
- II. kategorija v DSO se prevede v 3. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
- III.a kategorija v DSO se prevede v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
- III.b kategorija v DSO se prevede v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
- IV. kategorija v DSO se prevede v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
Če soglasja ne bo podal, bo ostal uporabnik institucionalnega varstva po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.
Združljive pravice z dolgotrajno oskrbo v instituciji
Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.
Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji 12 ur, v 2. kategoriji 24 ur, v 3. kategoriji 48 ur, v 4. kategoriji 30 ur in v 5. kategoriji 24 ur letno.
Dnevna dolgotrajna oskrba
Dnevna dolgotrajna oskrba je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno dolgotrajno oskrbo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
Združljive pravice z dnevno dolgotrajno oskrbo
Pravica dnevne dolgotrajne oskrbe je združljiva z dolgotrajno oskrbo na domu. Ob hkratnem uveljavljanju teh dveh pravic lahko uporabnik v dnevni obliki dolgotrajno oskrbo prejme:
- za 1. kategorijo sedem ur mesečno,
- za 2. kategorijo 14 ur mesečno,
- za 3. kategorijo 21 ur mesečno,
- za 4. kategorijo 27 ur mesečno,
- za 5. kategorijo 37 ur mesečno.
Število ur iz dnevne dolgotrajne oskrbe se v tem primeru odšteje od števila ur storitev dolgotrajne oskrbe na domu.
Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.
Denarni prejemek
To je denarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Uporabnik mesečno prejme določen denarni znesek, odvisen od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katero je bil uvrščen. Denarni znesek je namenjen zgolj kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže.
Pravico do denarnega prejemka bo možno uveljavljati od 1. decembra 2025.
Denarni prejemek je določen v višini:
- za 1. kategorijo 89 evrov mesečno,
- za 2. kategorijo 179 evrov mesečno,
- za 3. kategorijo 268 evrov mesečno,
- za 4. kategorijo 357 evrov mesečno,
- za 5. kategorijo 491 evrov mesečno.
Denarni prejemek je naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo. Ljudem, ki imajo dobro organizirano pomoč znotraj lastne socialne mreže, omogoča, da to pomoč ohranijo in prejmejo denarna sredstva za kritje stroškov oskrbe.
Uporabnika bo redno obiskoval koordinator dolgotrajne oskrbe:
- za 1. kategorijo enkrat na pol leta,
- za 2. in 3. kategorijo enkrat na tri mesece,
- za 4. in 5. kategorijo enkrat mesečno.
Namen teh obiskov je med drugim spremljanje ustreznosti opravljanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika, svetovanje in usmerjanje, sodelovanje in povezovanje s socialno mrežo uporabnika.
Združljive pravice z denarnim prejemkom
Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.
Uporabnik, ki bo izbral denarni prejemek, bo lahko vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu in koristil plačljivo storitev socialnega servisa.
Število ur storitev glede na kategorijo upravičenosti
| Dolgotrajna oskrba | 1. kategorija | 2. kategorija | 3. kategorija | 4. kategorija | 5. kategorija |
|---|---|---|---|---|---|
| Na domu | 20 ur | 40 ur | 60 ur | 80 ur | 110 ur |
| V instituciji | 20 ur | 40 ur | 60 ur | 80 ur | 110 ur |
| Dnevna | 7 ur | 14 ur | 21 ur | 27 ur | 37 ur |
| Denarni prejemek | 89 EUR | 179 EUR | 268 EUR | 357 EUR | 491 EUR |
| Oskrbovalec družinskega člana | / | / | / | 1,2 kratnik minimalne plače | 1,2 kratnik minimalne plače |
| Oskrbovalec dveh družinskih članov | / | / | / | 1,8 kratnik minimalne plače | 1,8 kratnik minimalne plače |
Storitve v okviru pripadajočih pravic
Znotraj ur, navedenih v zgornji preglednici, upravičenec lahko prejema naslednje storitve:
Pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih
Pomoč pri:
- prehranjevanju in pitju,
- osebni higieni,
- oblačenju in slačenju,
- izločanju in odvajanju,
- gibanju,
- pripravi na spanje in počitek,
- druga osnovna dnevna opravila.
Pomoči pri podpornih dnevnih opravilih
Pomoč pri:
- gospodinjskih opravilih,
- nakupu živil in življenjskih potrebščin,
- prinašanju, pripravi in postrežbi obrokov,
- spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe,
- druga podporna dnevna opravila.
Zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila
Storitve zdravstvene nege so:
- spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov,
- spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika,
- pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil,
- preprečevanje razjed zaradi pritiska,
- druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
Oseba, ki je upravičena do dolgotrajne oskrbe, je upravičena tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter do e-oskrbe. Izjema so upravičenci, ki bodo storitve prejemali v instituciji.
Dodatne storitve
E-oskrba
Pravico do storitev e-oskrbe imajo poleg upravičencev do dolgotrajne osebe, ki niso izbrali celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, tudi starejši od 80 let, ki morajo vlogi predložiti mnenje zdravnika ali patronažne medicinske sestre, da potrebujejo to storitev.
E-oskrba se mesečno sofinancira v višini 0,80 evra dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe od 1. januarja 2028 (oziroma v višini 31 evrov do 31. decembra 2027). Uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva.
Sodobni podporni sistemi e–oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so povezane s 24 ur dostopnimi storitvami. Te obsegajo osebne alarme (majhna naprava, ki se sproži ob nezaželenem dogodku – potrebi po pomoči), okoljske senzorje (na primer puščanje plina, dim), naprave, povezane z mobilnostjo (na primer detektor padca), in sistem GPS za določanje položaja oziroma za sledenje. Lahko so povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan, ali z mobilnim telefonom (ne)formalnega oskrbovalca.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za solidarno prihodnost |
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti
Namenjene so preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca in zmanjševanju potreb po pomoči. Storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi, med drugim zajemajo psihosocialno podporo, post diagnostično podporo osebam s sindromom demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.
Število ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je odvisno od kategorije, ki upravičencu pripada na podlagi opravljene ocene upravičenosti.
| Dolgotrajna oskrba | 1. kategorija | 2. kategorija | 3. kategorija | 4. kategorija | 5. kategorija |
|---|---|---|---|---|---|
| Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti | 12 ur | 24 ur | 48 ur | 30 ur | 24 ur |
Opomba: Oseba, ki je upravičena do dolgotrajne oskrbe, je do navedenega števila ur upravičena vsako leto.
Sprememba obsega ali oblike dolgotrajne oskrbe
Sprememba obsega ali pogostosti storitev v okviru iste kategorije se ureja z aneksom k osebnemu načrtu.
V primeru spremembe oblike izvajanja storitve je potrebno skleniti nov osebni načrt. Za to ni potrebna ponovna ocena upravičenosti ali nova odločba.
Če se pri uporabniku spremeni socialno ali zdravstveno stanje, uporabnik, njegov pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer oziroma koordinator dolgotrajne oskrbe podajo predlog za ponovno oceno upravičenosti, če menijo, da bi bil uporabnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne kategorije dolgotrajne oskrbe. Če se v okviru ponovne ocene ugotovi, da se uporabniku spremeni kategorija dolgotrajne oskrbe, vstopna točka o tem izda novo odločbo.
Mirovanje pravice
Pravice do dolgotrajne oskrbe preidejo v mirovanje, če:
- se uporabnik zdravi v bolnišnici
- je nameščen v drugo obliko institucionalnega varstva, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Uporabnik ali njegov skrbnik oziroma zastopnik mora o sprejemu ali odpustu uporabnika iz bolnišnice oziroma druge oblike institucionalne namestitve obvestiti koordinatorja, ta pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Nedenarna pravica do dolgotrajne oskrbe miruje z dnem nastopa hospitalizacije ali namestitve. Denarna pravica preide v mirovanje 31. dan po nastopu takšnih okoliščin.
V času mirovanja uporabnik ne prejema denarnega prejemka, ZZZS pa izvajalcu krije 60 odstotkov vrednosti storitve na podlagi osebnega načrta uporabnika.
Mirovanje preneha z dnem odpusta iz bolnišnice oziroma zaključka obravnave in nastopi oziroma preneha samodejno na podlagi zakona, brez potrebe po dodatni odločbi.