Pravice in storitve dolgotrajne oskrbe

Osnovne pravice so štiri in se med seboj izključujejo:

• oskrbovalec družinskega člana,
• dolgotrajna oskrba na domu,
• dolgotrajna oskrba v instituciji,
• denarni prejemek.

Dodatni storitvi, ki se lahko uveljavljata skupaj z vsemi osnovnimi storitvami, razen v primeru koriščenja celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, sta:

• e-oskrba,
• storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Oskrbovalec družinskega člana

Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, uvrščenemu v 4. ali 5. kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.

Oskrbovalec za nudenje oskrbe prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek in je vključen v obvezna socialna zavarovanja.

Pravica do oskrbovalca družinskega člana se izvaja od 1. januarja 2024. Vlogo je potrebno oddati na pristojni center za socialno delo.

Dolgotrajna oskrba na domu

Dolgotrajna oskrba na domu je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja na domu uporabnika; uporabnik na svojem lastnem domu prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Dolgotrajna oskrba na domu se bo izvajala od 1. julija 2025.

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe je določen v urah:

• za 1. kategorijo velja 20 ur mesečno,
• za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

Storitve dolgotrajne oskrbe na domu bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 bo morda uvedeno doplačilo v višini deset oziroma 20 odstotkov). 

Združljive pravice z dolgotrajno oskrbo na domu

Dolgotrajna oskrba na domu se lahko uveljavlja hkrati z dnevno dolgotrajno oskrbo (oskrbo v instituciji nekaj ur dnevno, uporabniki se dnevno vračajo domov). Ob hkratnem uveljavljanju teh dveh pravic lahko uporabnik v dnevni obliki dolgotrajno oskrbo prejme:

• za 1. kategorijo sedem ur mesečno,
• za 2. kategorijo 14 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 21 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 27 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 37 ur mesečno.

Število ur iz dnevne dolgotrajne oskrbe se v tem primeru odšteje od števila ur storitev dolgotrajne oskrbe na domu.

Uporabnik, ki prejema dolgotrajno oskrbo na domu, lahko koristi tudi:

• socialnovarstveno storitev pomoč na domu
• plačljivo storitev socialnega servisa.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

Dolgotrajna oskrba v instituciji

To je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja v instituciji, to je v domovih za starejše; uporabnik v instituciji prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Dolgotrajna oskrba v instituciji se bo izvajala od 1. decembra 2025.

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji je določen v urah:

• za 1. kategorijo velja 20 ur mesečno,
• za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

Storitve dolgotrajne oskrbe v instituciji bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 možno doplačilo v višini deset oziroma 20 odstotkov). Kot že sedaj, bo storitve namestitve in prehrane tudi nadalje uporabnik plačeval sam.

Stanovalci v domovih za starejše, ki bodo koristili dolgotrajno oskrbo v instituciji, bodo plačevali stroške prehrane in nastanitve, stroški storitev dolgotrajne oskrbe, pa bodo kriti iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Soglasje za prevedbo v novo kategorijo

Posameznik, ki bo 1. decembra 2025 oskrbovanec v domu za starejše, bo moral podati soglasje za prevedbo v novo kategorijo dolgotrajne oskrbe in bo lahko ostal, kjer je. Če soglasja ne bo podal, bo ostal uporabnik institucionalnega varstva po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.

Združljive pravice z dolgotrajno oskrbo v instituciji

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.

Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji 12 ur, v 2. kategoriji 24 ur, v 3. kategoriji 48 ur, v 4. kategoriji 30 ur in v 5. kategoriji 24 ur letno.

Denarni prejemek

To je denarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Uporabnik mesečno prejme določen denarni znesek, odvisen od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katero je bil uvrščen. Denarni znesek je namenjen zgolj kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže.

Pravico do denarnega prejemka bo možno uveljavljati od 1. decembra 2025.

Denarni prejemek je določen v višini:

• za 1. kategorijo 89 evrov mesečno,
• za 2. kategorijo 179 evrov mesečno,
• za 3. kategorijo 268 evrov mesečno,
• za 4. kategorijo 357 evrov mesečno,
• za 5. kategorijo 491 evrov mesečno.

Denarni prejemek je naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo. Ljudem, ki imajo dobro organizirano pomoč znotraj lastne socialne mreže, omogoča, da to pomoč ohranijo in prejmejo denarna sredstva za kritje stroškov oskrbe.

Uporabnika bo redno obiskoval koordinator dolgotrajne oskrbe:

• za 1. kategorijo enkrat na pol leta,
• za 2. in 3. kategorijo enkrat na tri mesece,
• za 4. in 5. kategorijo enkrat mesečno.

Namen teh obiskov je med drugim spremljanje ustreznosti opravljanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika, svetovanje in usmerjanje, sodelovanje in povezovanje s socialno mrežo uporabnika.

Združljive pravice z denarnim prejemkom

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

Uporabnik, ki bo izbral denarni prejemek, bo lahko vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu in koristil plačljivo storitev socialnega servisa.

Storitve v okviru pripadajočih pravic

Znotraj ur, navedenih v zgornji preglednici, upravičenec lahko prejema naslednje storitve:

Dodatne storitve

E-oskrba

Pravica do storitev e-oskrbe bo sofinancirana v višini 25 evrov mesečno na posameznega uporabnika od 1. januarja 2028 (oziroma v višini 31 evrov do 31. decembra 2027). Uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva.

Sodobni podporni sistemi e–oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so povezane s 24 ur dostopnimi storitvami. Te obsegajo osebne alarme (majhna naprava, ki se sproži ob nezaželenem dogodku – potrebi po pomoči), okoljske senzorje (na primer puščanje plina, dim), naprave, povezane z mobilnostjo (na primer detektor padca), in sistem GPS za določanje položaja oziroma za sledenje. Lahko so povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan, ali z mobilnim telefonom (ne)formalnega oskrbovalca.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Namenjene so preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca in zmanjševanju potreb po pomoči. Storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi, med drugim zajemajo storitve psihosocialne podpore, post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.

Število ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je odvisno od kategorije, ki upravičencu pripada na podlagi opravljene ocene upravičenosti.