Terminologija

Informacijska integriteta

Informacijska integriteta pomeni celovitost, točnost, doslednost in zanesljivost informacij od njihovega nastanka, shranjevanja, prenosa in uporabe. Informacijsko integriteto ogrožajo dezinformacije, napačne informacije in sovražni govor.

Lažne novice (angleško fake news)

To ni uradni termin, ker pomeni vse lažne informacije, torej FIMI, dezinformacije, napačne informacije, informacije, vzete iz konteksta, propagando in potegavščine. Evropska komisija jih opredeljuje kot izmišljene informacije, prepletene z dejstvi, ter prakse, ki daleč presegajo karkoli, kar spominja na novice, in vključujejo nekatere oblike avtomatiziranih računov, uporabljenih za astroturfing, mreže lažnih sledilcev, izmišljene ali manipulirane videoposnetke, ciljno oglaševanje, organizirano trolanje, vizualne meme in še mnogo več.

Propaganda

Propaganda je javno opozarjanje na nekaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti naklonjen odnos naslovnikov do predmeta opozarjanja. Propaganda pomeni tudi načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo.

Propaganda ima več pomenov:

• načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo,
• navadno slabšalno: namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva,
• javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce.

Dezinformacijska kampanja

Dezinformacijska kampanja je ciljno usmerjen in organiziran informacijski napad na določeno državo, vlado, organizacijo, skupine ali posameznike, o katerih akterji, ki predstavljajo grožnjo, namerno objavljajo in v velikem obsegu razširjajo številne dokazljivo napačne ali zavajajoče informacije (dezinformacije), katerih namen je manipulirati, polarizirati in vzbuditi nezaupanje. V današnji digitalni dobi dezinformacijske kampanje spodbuja tehnološki napredek in razmah družbenih medijev, ki so glavna platforma za izvajanje dezinformacijskih kampanj. Ko so akterji, ki predstavljajo grožnjo, tretje države, govorimo o kampanji tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanju (FIMI).

Akter, ki predstavlja grožnjo

Akter, ki predstavlja grožnjo, je organizacija, vlada, posameznik ali skupina, ki predstavlja varnostno tveganje z izvajanjem zlonamernih dejavnosti, kot so kampanje FIMI, kibernetski napadi ali druga škodljiva dejanja. Motivi akterjev, ki predstavljajo grožnjo, so lahko različni: finančna korist, političen vpliv, vohunjenje ali namerno povzročanje motenj in oviranje delovanja določene organizacije, vlade, posameznika ali skupine.

Algoritem

Postopek, ki korak za korakom določa, kako rešiti določen problem ali izvesti neko nalogo. Algoritem je vsak kuharski recept, ki natančno določa zaporedje priprave jedi, ali pa vsakdanji vrstni red oblačenja, pri katerem si najprej nadenemo spodnje perilo in šele nato pulover, hlače ali krilo. V matematiki in računalništvu je algoritem končno zaporedje matematično natančnih navodil. Na algoritmih temelji praktično vsako digitalno orodje, ki ga uporabljamo – od iskalnikov in družbenih omrežij do finančnega modeliranja in umetne inteligence – saj so algoritmi tisti programi, ki odločajo, kaj bomo na internetu videli. Opazujejo, kaj všečkamo, delimo ali gledamo dlje časa, in nam nato prikazujejo vedno več podobnih vsebin, pri čemer jih ne zanima, ali je vsebina resnična, temveč, kako pogosto pritegne našo pozornost in kako dolgo se pri njej zadržujemo. Ker dezinformacije običajno razburjajo in vplivajo na čustva ljudi, ki jih bolj všečkajo in berejo ali gledajo, se po zaslugi algoritmov širijo hitreje kot preverjena dejstva. 

Algoritmi družbenih omrežij niso zasnovani za iskanje resnice, ampak za zadrževanje uporabnikov pri določeni vsebini, ne glede na to, ali je le-ta resnična ali ne, kar družbene platforme merijo s kliki, všečki, komentarji in časom gledanja, pri tem pa ustvarjajo dobiček in uporabnike s podajanjem vedno bolj podobnih vsebin potiskajo v informacijske mehurčke in ustvarjajo lažen občutek pripadnosti.

Spletni trol

Spletni trol je oseba, ki namerno ali za lastno zabavo na spletu objavlja provokativne in nesramne zapise, da bi pri drugih osebah vzbudila močne čustvene odzive, preusmerila pogovor z obravnavane teme in vplivala na javno mnenje. Troli na družbenih platformah upravljajo z več lažnimi računi, s čimer vplivajo na javno mnenje in ga umetno potvarjajo.

Bot

Bot je izraz, ki se v računalništvu uporablja od 60. letih prejšnjega stoletja kot okrajšava za besedo robot. Je računalniški program, ki deluje samodejno in je v osnovi namenjen iskanju informacij na internetu.

Boti so sistem skript ali programske opreme, namenjene samodejnemu klikanju. Programirani so za ustvarjanje naslovov IP in spletnih sej ter interakcijo z različnimi spletnimi funkcijami. Farma ali tovarna botov je skupek teh botov, ki so lahko na isti fizični lokaciji ali pa na različnih lokacijah.

Farma botov

Farma ali tovarna botov je skupek botov, ki so lahko na isti fizični lokaciji ali pa na različnih lokacijah. Farmo botov sestavljajo pametni telefoni, tablični računalniki in strežniki, ki jih povezuje nadzorna naprava. Opravljajo ponavljajoče se naloge, sodelujejo na družbenih platformah, gledajo videoposnetke ali obiskujejo spletna mesta, in povečujejo promet z ustvarjanjem lažnih klikov. Vsaka farma botov deluje po svojih algoritmih, ki so težko izsledljivi. Gre za umetno inteligenco, ki jo je težko razlikovati od človeških uporabnikov.

Medij

Mediji so časopisi in revije ter njihove elektronske različice, radijski programi, televizijski programi in druge avdiovizualne medijske storitve, spletni oziroma digitalni mediji in tiskovne agencije.

Družbena omrežja

Družbena omrežja so spletne platforme, aplikacije in spletna orodja, ki omogočajo ustvarjanje, deljenje ter izmenjavo informacij in vsebin med ljudmi s skupnimi interesi ali dejavnostmi.

Psevdo-novičarski portal

Spletna stran, ki se navzven predstavlja kot vir novic, vendar ne deluje v skladu z profesionalnimi novinarskimi standardi ali v skladu z medijsko zakonodajo. Namesto preverjenih informacij objavlja nepreverjene in zavajajoče novice, pristranske ali manipulativne informacije in teorije zarote, ki jih podpira s senzacionalističnimi naslovi, ki služijo kot vaba za klike. Ustvarjalci vedno pogosteje generirajo in upravljajo psevdo-novičarske portale s pomočjo umetne inteligence. Od pravih novičarskih portalov psevdo-novičarski portal prepoznamo po tem, da nima kontaktnih podatkov uredništva, pogosto je to samo e-naslov s sumljivo domeno; nimajo navedenih podatkov o novinarjih ali informacij o avtorjih prispevkov; viri so pogosto anonimni ali pa jih ni mogoče preveriti; naslovi so pretirano senzacionalistični, vsebina je čustveno nabita, dejstva so pomanjkljivo navedena, slike in videoposnetki so prirejeni, v jeziku mrgoli slovničnih in slogovnih napak.

Sintetična realnost

Pojem, ki opisuje umetno ustvarjeno okolje ali izkušnjo, ki posnema resničnost in je generirana s pomočjo umetne inteligence. Sintetična realnost v izobraževanju prinaša ogromne možnosti, ker omogoča interaktivno, varno in realistično učenje. Tako lahko na primer študenti medicine vadijo operacije v virtualnem okolju brez tveganja za paciente, piloti pa uporabljajo simulatorje virtualne resničnosti za učenje letenja in kriznih postopkov. Sintetična realnost lahko močno vpliva na širjenje dezinformacij, ker omogoča ustvarjanje zelo prepričljivih, a popolnoma umetnih vsebin. 

Doppelgänger (nemško dvojnik, duh ali senca)

Doppelgänger se imenuje ruska dezinformacijska kampanja, ki je bila lansirana leta 2022. Usmerjena je v Francijo, Nemčijo, Ukrajino, Italijo, Poljsko, Latvijo, Veliko Britanijo in ZDA. Njen cilj je spodkopati podporo Ukrajini s širjenjem dezinformacij in vmešavanjem v medijski in informacijski prostor omenjenih držav. Operacija Doppelgänger se osredotoča na ustvarjanje kloniranih lažnih spletnih strani medijev, ki posnemajo videz pravih obstoječih medijev in tiskovnih agencij (na primer Bild, Der Spiegel, 20minutes, Le Monde, Ansa, The Guardian, RBC Ukraine in Fox News), na kloniranje lažnih vladnih portalov ter ustvarjanje protiukrajinskih in proruskih spletnih strani, na katerih objavlja lažne informacije, ki jih širi preko lažnih profilov na družbenih omrežjih. Na obstoj omrežja je prva opozorila neodvisna neprofitna organizacija EU DisinfoLab septembra 2022.

Astroturfing

AstroTurf je ameriško podjetje, ki izdeluje umetno travo, zlasti za športna igrišča. Izraz astroturfing v spletnem prostoru pomeni organizirano ustvarjanje lažnih komentarjev in mnenj, ki vplivajo na mnenje ljudi o izdelkih, idejah ali o drugih ljudeh.

Astroturfing pomeni, da je navidezno gibanje ljudi ali ljudska iniciativa, ki naj bi podpirala določene cilje ali stališča, v resnici lahko organizirana kampanja, ki za večji doseg in vidljivost uporablja ali množico lažnih uporabniških računov s pomočjo trolov ali pa celo plačane resnične vplivneže. Končni cilj astroturfinga je, da se ideje in mnenja, ki jih širi, zdijo avtentična in veliko bolj množično obravnavana in sprejeta, kot so v resnici.

Informacije iz javno dostopnih virov

Informacije iz javno dostopnih virov (angleško Open-Source Intelligence - OSINT) pomeni zbiranje, obdelavo in analizo podatkov iz odprtih virov, kot so javno dostopna spletna mesta, družbena omrežja, mediji, akademski članki, znanstvene publikacije, javno objavljeni vladni dokumenti, javno objavljeni dokumenti podjetij in podobno. OSINT omogoča zbiranje, analizo in uporabo informacij na hiter, učinkovit in zakonit način. Čeprav so informacije javno dostopne, pomaga pri pripravi analiz tveganj, strateškem odločanju, izboljšanju varnosti, spremljanju konkurence ali globalnih dogodkov, kriminalističnih preiskavah, odkrivanju potencialnih terorističnih groženj, odkrivanju potencialnih kibernetskih napadov in nenazadnje pri preprečevanju širjenja FIMI in dezinformacij, saj omogoča preverjanje dejstev.

Ker so ti viri javni in prosto dostopni, jih številne organizacije uporabljajo kot pomemben pripomoček za spremljanje dogajanja ter za pravočasno prepoznavanje morebitnih nevarnosti ali novih priložnosti, pri čemer morajo spoštovati načelo etičnosti in ščititi zasebnost.

Portal Kombat

Portal Kombat je strukturirano in usklajeno prorusko propagandno omrežje, ki je bilo v začetku leta 2023 ustvarjeno za širjenje proruske propagande in dezinformacij v Evropi v različnih evropskih jezikih, tudi v slovenščini, prek skupine umetno ustvarjenih, medije posnemajočih spletnih strani pod imenom Pravda. Spletne strani v tem omrežju ne ustvarjajo izvirnih avtentičnih vsebin, temveč se objave generirajo s pomočjo umetne inteligence z računov ruskih ali proruskih akterjev na družbenih omrežjih, ruske tiskovne agencije in z uradnih spletnih mest lokalnih institucij ali akterjev. S pomočjo umetnih prevajalnikov so prevedene v jezike držav članic Evropske unije. Njihovo neavtentičnost je mogoče prepoznati tudi zaradi slovničnih in slogovnih napak. Omrežje je prva odkrila francoska državna agencija VIGINUM, ki jo je Francija ustanovila leta 2021 za zaščito pred tujim digitalnim vmešavanjem.

Vaba za klike (angleško clickbait)

Vsebina na spletu, običajno so to naslovi ali slike, ki so posebej zasnovani za pritegovanje pozornosti in s tem spodbujanje klika na povezavo. 

Vnaprejšnje razkrinkavanje (angleško Prebunking)

Gre za proaktivno, na dokazih temelječo komunikacijsko strategijo, ki posameznike pripravi, da se uprejo manipulaciji, še preden naletijo na dezinformacije.

Razkrinkavanje (angleško debunking)

Je proces popravljanja dezinformacij, potem ko so se te še razširile in pridobile pozornost. Gre za reaktiven pristop, kar pomeni, da preverjevalci dejstev ali novinarji posredujejo šele, ko napačna trditev že kroži, jo raziščejo ter z verodostojnimi dokazi razjasnijo dejansko stanje.

Enšitifikacija (angleško enshittification)

Poslabšanje kakovosti spletnih platform zaradi dajanja prednosti povečevanju dobička pred uporabniško izkušnjo. Izraz je leta 2022 skoval kanadski pisatelj Cory Doctorow, da bi opisal spiralo nazadovanja digitalnih platform zaradi komercializacije. V praksi to pomeni, da uporabnikom interneta družbena omrežja ne prikazujejo več ljudi in strani, ki so si jih sami izbrali za sledenje, ampak jim s pomočjo algoritmov kažejo vedno več sponzoriranih rezultatov in oglasov, ki nimajo nobene povezave z izvirnim iskanjem ali interesom uporabnikov. 

De-enšitifikacija (angleško de-enshittification)

Obraten proces, torej izboljšanje kakovosti delovanja digitalnih platform in ponovno vzpostavitev zaupanja uporabnikov.

Odmevne komore (angleško echo chambers)

Okolja, v katerih se mnenja, politična usmerjenost ali prepričanja uporabnikov o določeni temi krepijo zaradi ponavljajočih se interakcij s somišljeniki, torej uporabniki, ki imajo podobna stališča in naravnanosti.

Preverjanje dejstev (angleško fact-checking)

Preverjanje resničnosti trditev poteka naknadno na trditvah javnega pomena. Opira se na informacije strokovnjakov, znanstvenikov in raziskovalcev ter vladnih institucij. Rezultat je utemeljena ugotovitev o resničnosti trditve.

Verifikacija (angleško verification)

Potrjevanje pristnosti informacij, preverjanje avtentičnosti poteka vnaprej, večinoma pri uporabniško ustvarjenih vsebinah. Išče primarne dokaze očividcev, uporablja geolokacijo, vzvratno iskanje podob (angleško reverse image search), analizira metapodatke in podobno.