O baletu Povodni mož

Blejski otok je edini naravni slovenski jezerski otok in obenem zgodovinsko, kulturno in danes tudi turistično srce Slovenije. Naseljen je bil že v prazgodovini, romarska cerkev Marijinega vnebovzetja pa stoji na mestu, ki je eden najstarejših do danes ohranjenih kultnih prostorov v Sloveniji. Idilična podoba, po kateri je danes otok znan po vsem svetu, je navdihovala mnoge umetnike, tudi slovenskega pesnika Franceta Prešerna, avtorja Zdravljice, ki je leta 2020 prejela znak evropske dediščine in katere sedma kitica je bila pred tridesetimi leti določena za slovensko državno himno.

France Prešeren je v svojem epu Krst pri Savici na Blejski otok umestil hram staroslovanske boginje Žive in s svojo literarno domišljijo v ta posvečeni prostor postavil mitološke temelje slovenskega naroda. Iz ljudskega izročila je črpal tudi snov za svojo balado Povodni mož. V njej govori o prevzetni ljubljanski mladenki, ki tako dolgo izbira svoje plesalce, da jo nazadnje za svojo nevesto vzame povodni mož. Omenjena zgodba je izhodišče za baletno preiskovanje sodobnega človeka in njegovih vrednot. Ali smo morebiti kakor Prešernova mladenka v svojem načinu prebivanja v svetu prekoračili mejo hýbris (ošabnosti), kar je po prepričanju starih Grkov sprožalo »jezo bogov«?

Voda, ki obdaja Blejski otok, za prvotne naseljence in nekdanje romarje ni bila ovira, ampak jim je otok sredi jezera nudil občutek varnosti in zatočišča. O vodi kot počelu sveta govori že antična evropska filozofska tradicija. Voda je torej kraj vznikanja, rojevanja in rasti. Obenem je voda prostor očiščevanja in očiščenja, ki človeku omogoča, da za seboj pusti vse slabo in se odpre svetlobi dobrega, novega, drugačnega.

Predstava Povodni mož se opira na slovenske mitološke začetke in pesniško zapuščino Franceta Prešerna, s katerim je slovenska književnost dosegla enega vrhuncev v evropski literarni zgodovini. Povodni mož je tako slovenski poziv in darilo Evropi in svetu, da se po težki izkušnji z virusno boleznijo vrnemo k svojim civilizacijskim temeljem in na teh izhodiščih, tako v odnosu do narave kot do soljudi, ponovno določimo naše skupne duhovne in kulturne vrednote. Baletna uprizoritev mednarodno uveljavljenega koreografa Edwarda Cluga sodobnega človeka skozi dialog s preteklostjo nagovarja k iskanju rešitev za prihodnost in prinaša sporočilo o ljubezni do življenja kot temelju povezane, združene Evrope.