Projekti in programi

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec, skupaj s partnerji, centri za socialno delo, Skupnostjo centrov za socialno delo in Inštitutom RS za socialno varstvo, v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, izvaja projekt »Posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin« z namenom večje učinkovitosti, dostopnosti in kvalitete storitev za vključenost ciljnih skupin. Projekt se financira iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije sta sklenila pogodbo o sofinanciranju operacije »Kompetentna Slovenija«, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifičnega cilja ESO4.7 »Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti (ESS+)«.

Kmetijsko–prehranski sistem je na prelomnici. Nestabilne geopolitične in gospodarske razmere, pritiski na ekosisteme, podnebna kriza, družbene spremembe in zdravstveni izzivi kažejo na nujnost sistemskega ukrepanja. S pripravo Vizije »Naše kmetijstvo in hrana v 2040« bo oblikovan družbeni dogovor o preobrazbi kmetijsko–prehranskega sistema v Sloveniji.

CYSSDE je evropski projekt, namenjen izboljšanju kibernetske varnosti operaterjev bistvenih storitev ter malih in srednje velikih podjetij. Obravnava znane ranljivosti ter organizacijam pomaga pri skladnosti z direktivo NIS2. Projekt to dosega z organizacijo razpisov za podporo državam članicam, razvojem metod in scenarijev za kibernetsko varnost ter sodelovanjem z nacionalnimi centri za kibernetsko varnost za izboljšanje zmogljivosti preizkusov vdora po vsej Evropi.

Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 14 partnerjev in 5 povezanih organizacij iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.

Namen projekta je zagotoviti interoperabilnost in varno čezmejno obratovanje lokomotiv na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T z uvedbo sistema ETCS nivo 2 Baseline 3.

Namen projekta je vzpostaviti enotno, digitalno in interoperabilno upravljanje železniških zmogljivosti na evropski ravni ter omogočiti učinkovitejše čezmejno načrtovanje in upravljanje prometa. Projekt podpira uvedbo prihodnje evropske regulative, izboljšuje izmenjavo podatkov in skupne digitalne sisteme ter prispeva k večji učinkovitosti, zanesljivosti in konkurenčnosti železniškega prometa v Evropi.

Namen projekta je zagotoviti varno, zanesljivo in interoperabilno upravljanje železniškega prometa na novem drugem tiru Divača–Koper z uvedbo sistema ERTMS/ETCS. Projekt omogoča učinkovitejše vodenje prometa, večjo varnost in povečanje zmogljivosti ključne tovorne povezave do pristanišča Koper ter prispeva k razvoju sodobne železniške infrastrukture v skladu z zahtevami omrežja TEN-T.

Cilj projekta je izdelava, vzpostavitev in vzdrževanje informacijske rešitve DIPSIIP, ki bo omogočala spremljanje izvajanja prometne politike, investicij trajnostne mobilnosti in investicij infrastrukturnih projektov.

Uprava za probacijo je na podlagi Odločitve o podpori št. V00170-1/1/MP/0, z dne 9. 10. 2024, postala upravičenec za operacijo »Razvoj delovnih kompetenc in specializiranih programov za osebe, vključene v probacijo«. Operacija se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.«

Slovenija je s 1. januarjem 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni skupini MED9, ki jo sestavlja devet podobno mislečih sredozemskih držav članic EU. Poleg Slovenije so članice MED9 še Portugalska, Španija, Francija, Italija, Grčija, Ciper, Malta in Hrvaška. Slovenija se bo v času predsedovanja osredotočila na krepitev vidnosti in vloge MED9 v EU in v regiji na področjih krepitve konkurenčnosti, odpornosti regije in aktualnih geostrateških ter zunanjepolitičnih vprašanj.

Digitalna analitična podpora v nacionalnem centru za krizno upravljanje je analitični program namenjen zgodnjemu odkrivanju kompleksnih kriz na osnovi umetne inteligence. S pomočjo iskanja informacij po spletu in ostalimi informacijami digitalna analitična podpora zaradi sposobnosti umetne inteligence hitreje in bolj natančno obdeluje podatke in pripravi potrebne analize.

Projekt ALiEnS-SOC si bo prizadeval vzpostaviti robusten kibernetsko-varnostni okvir, ki vključuje sistem na osnovi umetne inteligence s polnim potencialom za repliciranje, pilotno preizkušen in potrjen v Nacionalnem varnostno-operativnem centru za elektroenergetiko (SOC).

Projekt AKADIMOS si prizadeva podpreti ustanovitev in začetno delovanje Evropske akademije za kibernetske veščine (v nadaljevanju: Akademije), ki stremi k enotni vstopni točki, ki vzpostavlja sinergije za pobude usposabljanja na področju kibernetske varnosti skupaj s priložnostmi financiranja v zvezi z razvojem kibernetskih veščin in tako prispeva k zmanjševanju vrzeli v veščinah strokovnjakov za kibernetsko varnost po vsej EU.

Program javne službe na področju urejanja voda določa ključne naloge in ukrepe za ohranjanje vodnih virov, varstvo pred poplavami ter vzdrževanje vodotokov in priobalnih zemljišč. Vključuje tako gradbene kot negradbene posege, s katerimi zagotavljamo stabilno hidromorfološko stanje voda in zmanjšujemo škodljive vplive naravnih nesreč.

Slovenija v letu 2025 obeležuje 50-letnico delovanja Stalne mešane slovensko-bavarske komisije, ustanovljene leta 1975 za razvijanje sodelovanja med Slovenijo in Bavarsko. Komisija povezuje predstavnike iz različnih ministrstev in vladnih uradov Slovenije in Bavarske, da krepijo vezi na področjih gospodarstva, uprave, gasilstva, policije, civilne zaščite, pravosodja, izobraževanja, kulture, znanosti, zdravja, kmetijstva, gozdarstva in okolja. Letos, ko obeležujemo 50. obletnico komisije, skozi celoletne aktivnosti leta slovensko-bavarskega sodelovanja delujemo za okrepitev sodelovanja na vseh področjih ter vzpostavitev novih prebojnih partnerstev.

Arhiv Republike Slovenije je osrednja in največja arhivska ustanova v naši državi. Njegovo poslanstvo je izjemno pomembno, saj skrbi za prevzemanje, hranjenje, urejanje in popisovanje ter omogočanje uporabe nacionalne arhivske kulturne dediščine. Arhiv skrbi za arhivsko gradivo, ki ima trajen in neprecenljiv pomen za državo Slovenijo, za slovenski narod in vsakega posameznika. Čeprav korenine delovanja slovenskega državnega arhiva segajo precej globje v preteklost, arhiv v letu 2025 obeležuje osemdesetletnico obstoja kot samostojna ustanova.

Glavni namen projekta KALMA je podpora procesu uveljavljanja Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), natančneje procesu vzpostavljanja in delovanja vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, predvsem vzpostavitev, povezovanje in usklajevanje dela informatorjev dolgotrajne oskrbe in upravno-administrativnih delavcev ter povezovanje in informiranje koordinatorjev dolgotrajne oskrbe, izvajalcev storitev in drugih akterjev, ki sodelujejo v sklopu vseh krajevno pristojnih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, kot jih določa ZDOsk-1 v 88. členu.

Evropska unija je zaradi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja stanja ekosistemov junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij Evropske unije (EU), do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Slovenija je leta 2023 sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). S sprejetjem novega zakona smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost začeli vzpostavljati nov steber socialne varnosti in uredili posebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Namen projekta »Kakovostna dolgotrajna oskrba« je izboljšanje dostopnosti storitev dolgotrajne oskrbe skozi krepitev strokovne podpore vseh deležnikov, ki sodelujejo pri vzpostavitvi sistema.

S projektom Okrepitev in dvig kibernetske varnosti bosta na URSIV vzpostavljeni platforma za priglasitev incidentov in platforma ISAC, vzpostavljen bo sistem certificiranja kibernetske varnosti in pripravljene vsebine kibernetske varnosti za vključitev v kurikulume osnovnih in srednjih šol ter vzorčna varnostna dokumentacija in varnostni ukrepi za organizacije različnih velikosti.

Namen projekta je izboljšanje institucionalnih zmogljivosti ter povečanje učinkovitosti javnih uprav in javnih služb pri razvoju in izvajanju projektov na jedrnem omrežju TEN-T. Ukrep omogoča ciljno podporo državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki se lahko soočajo z izzivi pri pripravi projektov, ki bi bili dovolj razviti, kakovostni in bi izkazovali zadostno dodano vrednost na ravni EU.

Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) smo pričeli z izvedbo operacije Modro ravnanje s kadri v državni upravi (MOST).

Na Ministrstvu za kulturo smo pripravili prvo celovito prenovo Zakona o medijih po več kot dvajsetih letih. Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja. Namen novega zakona o medijih je odprava največjih pomanjkljivosti veljavnega zakona in uskladitev z novimi evropskimi akti, ki se dotikajo področja medijev.

Namen operacije je širitev nabora programov in uporabnikov usposabljanj za delo, delovnih terapij in specialnih obravnav za vključevanje zaprtih oseb z omejitvami za aktivno vključevanje v družbo.

Projekt Spremljanje in odstranjevanje onesnaženosti s farmacevtskimi ostanki v obmejnih površinskih vodotokih z optimizacijo sodobne tehnologije čiščenja odpadnih voda (PharmWater) naslavlja problem onesnaženosti vodotokov z ostanki zdravil v Pomurju. Z aktivnim spremljanjem in odstranjevanjem farmacevtskih ostankov prispeva k izboljšanju kakovosti površinskih voda v regiji.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti koordinira in izvaja projekt PAY DAY – Podpora pri izvajanju Direktive EU o preglednosti plačil skupaj s partnerji projekta, Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Listino raznolikosti Slovenije ter podjetjem Revelo, informacijske tehnologije d.o.o.

Projekt je del globalnega projekta, ki obravnava gradnjo novega 2. tira na železniški progi »Divača–Koper« od km 0+862 do km 27+915 z namenom izboljšanja zmogljivosti, varnosti in zanesljivosti železniške proge ter povečanja potovalne hitrosti. Tehnični parametri nove železniške proge bodo v skladu z ustreznimi standardi za osrednje železniško omrežje: Največja hitrost do 160 km/h (na nekaterih delih zmanjšana na 80–100 km/h zaradi topografije), svetli profil tira, osna obremenitev 22,5 t/os (kat. D4), elektrifikacija (3 kV enosmerni sistem, z možnostjo kasnejše preureditve na 25 kV izmenični sistem), ERTMS/ETCS nivo 1.

Ministrstvo za javno upravo je decembra 2024 začelo energetsko prenovo stavb na Vojkovi cesti 1a in 1b, ki so v uporabi Agencije Republike Slovenije za okolje ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Projekt bo zaključen do 30. junija 2026.

Nacionalni inštitut za javno zdravje kot upravičenec s projektinim partnerjem Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (PEKP), izvaja projekt »Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu« z namenom vzpostavitve celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu (VZD) in dvigu kulture VZD v Sloveniji. Projekt se financira iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

Širitev nacionalne etalonske baze na področju veličine »dolžina« ter razvoj fizikalnih in tehnoloških osnov za zagotovitev sledljivosti laserskih interferometrov s frekvenco v infrardečem področju na enoto meter.

Projekt ENDURANCE izhaja iz kritične potrebe po okrepitvi odpornosti evropskih bistvenih storitev proti potencialnim motnjam, pri čemer presega zgolj osredotočenost na osnovne kritične dobrine.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Spodbujanje vključevanja zaposlenih, katerih zaposlitev je ogrožena, vključno s tistimi DM, ki so podvrženi digitalizaciji in avtomatizaciji – SPIN 2.0«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6: »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« specifičnega cilja »ESO4.1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem z izvajanjem jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva (ESS+)« Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027 v Sloveniji«.

Ministrstvo za infrastrukturo je pridobilo evropska sredstva za projekt Nadgradnja železniške postaje Ljubljana – Sklop B in C. Kohezijski sklad bo za izvedbo prispeval 174,86 milijona evrov evropskih sredstev.

Z migracijami se srečuje večina držav po svetu, tudi Slovenija. Za nekatere je Slovenija tranzitna, za druge pa ciljna država. Skupine priseljencev so različne, vsi pa potrebujejo informacije, svetovanje in pomoč za lažje in hitrejše vključevanja v naše okolje. Z vzpostavitvijo uporabniku prijaznega informacijskega in medkulturnega središča ter novim spletnim mestom se bo okrepilo informiranje in svetovanje ter krepilo možnosti medsebojnega spoznavanja kultur, strpnosti in medkulturnega dialoga.

S projektom "Povezovanje digitalnega satelitskega opazovanja z ekološkim stanjem za boljše razumevanje z vodo povezanega prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v alpski regiji" (DiMark) želimo nadgraditi vrednotenje ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov z uporabo novih metod zaznavanja primarnih proizvajalcev na osnovi sladkovodnih markerjev s pomočjo daljinskega opazovanja Zemlje.

Projekt Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij, angleško Adriatic Sensitive Area Protection – mechanism - ASAP, je namenjen izboljšanju zaščite Jadranskega morja ob nenamernem onesnaženju, kot posledici pomorske nesreče.

Projekt CRACoWi združuje 14 partnerjev iz 4 evropskih držav z namenom poenostavitve skladnosti s predpisi o kibernetski varnosti za podjetja po vsej Evropi. Cilj projekta je razvoj inovativnih orodij, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), proizvajalcem in distributerjem pomagala izpolnjevati zahteve Akta o kibernetski odpornosti (CRA) ter okrepiti digitalno varnost v Evropi.

Namen projekta je opredelitev in prilagoditev procesov digitalne prometne infrastrukture (DTI – digital transport infrastructure), za zagotovitev popolne vključitve C ITS v vsakodnevne postopke upravljanja prometa. Prehod na DTI bo prinesel tudi dodano vrednost, saj bo neposredno izboljšal kakovost tradicionalnih storitev ITS.

Namen projekta je povečati zmogljivost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih signalnovarnostnih naprav in razdelitvijo proge na več blokov. S tem se bo omogočilo bistveno večje število vlakov, večja varnost ter zanesljivejši in učinkovitejši tovorni in potniški promet. Projekt prispeva k preusmerjanju prometa s cest na železnice ter k okoljskim in gospodarskim ciljem EU.

Projekt se odziva na demografske spremembe z vzpostavljanjem novega modela interdisciplinarnega sodelovanja, ki temelji na preventivnem delovanju in povezuje različne sektorje, vključno z zdravstvom, socialnim varstvom, lokalnim okoljem ter nevladnimi organizacijami.

Namen projekta je povečati zmogljivost, varnost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih elektronskih signalnovarnostnih naprav. Projekt odpravlja obstoječa ozka grla, omogoča bistveno večje število vlakov, zlasti v tovornem prometu, ter prispeva k učinkovitejšemu in varnejšemu delovanju proge v skladu z zahtevami jedrnega omrežja TEN-T.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za finance pripravilo Zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki predstavlja zakonodajni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih.

Izboljšanje informiranosti javnosti in podpora oblikovanju politik za čistejši zrak ter bolj zdravo življenjsko okolje so glavni nameni projekta Lastovka, zato nadgrajujemo obstoječi sistem spremljanja kakovosti zunanjega zraka in vzpostavljamo učinkovito opozarjanje prebivalcev o njegovi onesnaženosti.

Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije sta sklenila pogodbo o sofinanciranju operacije »Podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti (ASI+)«, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifičnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+)«.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Direktorat za javno naročanje Ministrstva za javno upravo je začel z izvajanjem projekta »Dvig profesionalizacije javnega naročanja«, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, namen katerega je dvigniti usposobljenost oseb, ki delujejo na področju javnega naročanja in olajšati in izboljšati izvajanje postopkov javnih naročil.

Center za usmerjanje deinstitucionalizacije (CUDI) bo zagotavljal strokovno podporo, spremljal proces deinstitucionalizacije in koordiniral delo med različnimi akterji tega področja. Na nacionalni ravni je namen vzpostavitve centra zagotavljanje operativne podpore Ministrstva za solidarno prihodnost pri usklajevanju dela med različnimi resorji, sektorji in izvajalci. Na lokalni ravni pa je namen investicije v center zagotavljanje terenske podpore ključnim deležnikom, kot so uporabniki in njihovim bližnji, zaposleni v zavodih, izvajalci storitev v skupnosti, centri za socialno delo in občine. Namen vzpostavitve Centra za usmerjanje deinstitucionalizacije je tudi razvijanje novega znanja in ozaveščanje javnost o procesu deinstitucionalizacije.