80 let Arhiva Republike Slovenije

Pot Arhiva Republike Slovenije do samostojne ustanove

Z uredbo Narodne vlade Slovenije (Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije 1944–1945, 50/1945) je bil 31. oktobra 1945 ustanovljen Osrednji državni arhiv Slovenije; akt je začel veljati 7. novembra z objavo v uradnem listu. Uredba je med drugim predvidevala, da se Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani ustanovi »za vse območje federalne Slovenije«. Arhiv je postal samostojna državna ustanova pod neposrednim nadzorom ministrstva za prosveto (1. člen).

»...zbira in hrani vse zgodovinske in kulturno pomembne arhivske predmete in zbirke, zlasti take, ki se tičejo slovenskega narodnostnega ozemlja in slovenskega naroda. O vseh predmetih in zbirkah vodi natančen pregled in ima v razvidu in pod svojim nadzorstvom vse druge arhive in zbirke arhivalij v Sloveniji.« (2. člen).

»... vanj se »stekajo vse za redno poslovanje že izločene ali pogrešljive zgodovinsko ali znanstveno pomembne arhivalije državnih oblastev in ustanov v območju Slovenije. Državni arhiv Narodnega muzeja v Ljubljani preide z vsemi svojimi sestavinami in vsem inventarjem v Osrednji državni arhiv Slovenije. V hrambo se mu izroče vse zbirke arhivalij in arhivi, ki so prešli v last ali upravo države …« (3. člen).

»Uporaba zbirk Osrednjega državnega arhiva je vsakomur dostopna v mejah arhivskega reda …« (4. člen).

»Ravnatelj in arhivsko strokovno osebje (arhivarji) morajo imeti fakultetno izobrazbo ter poznati zgodovinske pomožne vede in upravno zgodovino, kakor določa pravilnik.« (5. člen).

Novi arhiv je deloval za celotno Slovenijo, saj arhivska mreža še ni bila oblikovana. »Podedoval« je gradivo Državnega arhiva, ki je bilo hranjeno v skladiščih Narodnega muzeja, na terenu pa je prevzemal gradivo ukinjenih ustanov in državnih uradov. Nadzoroval je hranjenje, urejanje in škartiranje gradiva pri krajevnih ljudskih odborih, sodiščih in gospodarskih organizacijah. V želji po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju je iskal pomoč pri najvišjih vladnih funkcionarjih, a pogosto zaman. Uradniki so pod vtisom revolucionarnih družbenih sprememb gradivo nekdanjih uradov omalovaževali, ga trpali na podstrešja, v vlažne kleti, neredko so ga uporabljali za ovojni papir, v kolikor ga niso oddali papirnicam v predelavo.

Prostorska stiska državnega arhiva je bila pereča zlasti do leta 1953, ko je deloval še v prostorih Narodnega muzeja. Na voljo je imel pisarno v izmeri 26 m² za administrativna in strokovna dela ter tri večje skladiščne prostore v skupni izmeri 217 m². Poleg tega je hranil gradivo še na podstrešju Narodne in univerzitetne knjižnice ter po kleteh javnih in zasebnih ljubljanskih stavb. Prva leta nove arhivske ustanove so bila resnično težka. Arhivsko gradivo je bilo uporabnikom kljub temu na voljo že maja 1946. Leta 1954 je bila v arhivu vzpostavljena tudi specialna knjižnica.

Konec leta 1953 je arhiv dobil del prostorov v prvem nadstropju Gruberjeve palače in Virantove hiše na Levstikovem trgu v izmeri 683 m². Leta 1965 pa je končno prevzel v upravljanje celoten kompleks med Levstikovim trgom, Zvezdarsko in Rožno ulico ter v pridobljene prostore preselil skoraj vse gradivo. V Gruberjevi palači na Zvezdarski ulici 1 je bil sedež arhiva do oktobra 2024.

Osrednji slovenski državni arhiv se je zaradi upravno-političnih sprememb večkrat preimenoval: leta 1953 v Državni arhiv Ljudske republike Slovenije, leta 1963 v Državni arhiv Socialistične republike Slovenije, leta 1966 v Arhiv Slovenije, leta 1975 pa v Arhiv Socialistične republike Slovenije. Današnje ime, Arhiv Republike Slovenije, nosi od junija 1990.

80 let predanosti ohranjanju arhivske dediščine

Arhiv Republike Slovenije torej v letu 2025 praznuje 80. obletnico ustanovitve. Opravlja strokovne, upravne in skupne naloge varstva arhivskega gradiva v Republiki Sloveniji. Je osrednja in največja arhivska ustanova v državi. Njegove osnovne naloge so prevzemanje, hramba, urejanje, popisovanje in omogočanje uporabe nacionalne arhivske kulturne dediščine. Arhivsko gradivo ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb. Zaradi njegove neprecenljive vrednosti ga obravnavamo kot kulturni spomenik.

Kot državni arhiv varuje javno arhivsko gradivo državnih organov, nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, ki jih zagotavlja država, Banke Slovenije ter državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi država in praviloma delujejo za območje celotne države. Arhiv skrbi tudi za zasebno arhivsko gradivo in filmsko arhivsko gradivo. Vodi zbirno evidenco javnega arhivskega gradiva v državi in evidenco arhivskega gradiva v zamejstvu in po svetu, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence, ter evidenco javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk na ravni države.

Arhiv Republike Slovenije opravlja vrsto ključnih nalog na področju varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki tako pri ustvarjalcih kot v okviru slovenske arhivske javne službe. Kot glavni skrbnik slovenskega elektronskega arhiva (e-ARH.si) zagotavlja njegovo vzdrževanje in nadaljnji razvoj rešitev, kar omogoča dolgoročno dostopnost, uporabnost, celovitost in avtentičnost arhivske kulturne dediščine v digitalni obliki.

Okrogla obletnica sovpada s pridobitvijo novih, sodobnih prostorov. Konec preteklega leta se je arhiv preselil na Poljansko cesto 40, v povsem obnovljeno in delno dozidano nekdanjo vojašnico, ki je postala spodoben sedež državnega arhiva. Obletnica bo priložnost za niz promocijskih projektov in dogodkov, s katerimi se bo arhiv predstavil tako strokovni kot širši zainteresirani javnosti. Načrtujemo bogat program, ki vključuje obletnici posvečena predavanja, razstavo ob 120. obletnici slovenskega filma, pripravo srednjeročne strategije razvoja arhiva v obdobju 2026−2035, razstavo in zbornik ob 80. obletnici delovanja, strokovno arhivsko konferenco, promocijsko gradivo in še marsikaj zanimivega. Vrhunec praznovanja bo slavnostna akademija v četrtek, 6. novembra 2025.

Ob okrogli obletnici ustanovitve bomo torej predstavili zgodovino in raznoliko dejavnost arhiva, ki ima danes osem organizacijskih enot (sektorjev), zaposluje 67 strokovnjakov (od tega tri projektne zaposlitve za določen čas), skrbi pa za dragoceno arhivsko gradivo, ki obsega približno 30.000 tekočih metrov in je razvrščeno v 1993 arhivskih fondov in zbirk (podatek z dne 31. decembra 2024).