Javni razpis za izvajanje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v obdobju od 2027 do 2029

Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljevanju: MRS) in humanitarne pomoči ter s področja razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije, registrirane v Republiki Sloveniji.

Javni razpis je razdeljen na tri sklope, in sicer:

A: Razvojno-humanitarni projekti (razvojno-humanitarni neksus) v Podsaharski Afriki,
B: Razvojna projekta v Moldaviji,
C: Razvoj in profesionalizacija NVO z zagovorništvom.

OBVESTILO O TEHNIČNEM POPRAVKU V METODOLOGIJI IN DOPOLNITVI NAVODIL

Obveščamo o popravku formul pri izračunu skupnega dodeljenega števila točk pri merilu 5. Ustreznost finančne zasnove projekta – Finančni načrt projekta v dokumentu Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov za sklop C. Popravljen dokument se nahaja v razpisni dokumentaciji.

Obveščamo tudi o dopolnitvi Navodila za projekte nevladnih organizacij za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil o izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, izbranih na javnih razpisih v točkah 4., 5.4.1.1, 5.4.2, 5.6., 5.7 in 5.8. Dopolnjen dokument se nahaja v razpisni dokumentaciji.

Poročanje

Obrazci za poročanje bodo objavljeni po sklenitvi pogodb.

Dodatne informacije

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sredo, 13. maja 2026, organizira delavnico za zainteresirane prijavitelje, s pričetkom ob 10.30 uri v prostorih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve na Gregorčičevi 25a, Ljubljana. Vse zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo sporočijo na razvoj.mzez@gov.si do ponedeljka, 11. maja 2026. Na delavnici bomo predstavili podrobnosti razpisa in odgovorili na vprašanja o pripravi vlog za projekte.

Vprašanja in odgovori

Vprašanje: Ali se za pridobitev dodatnih točk pri ocenjevanju šteje prispevek enega partnerja iz zasebnega sektorja ali odstotek predstavlja seštevek prispevkov vseh partnerjev skupaj?

Odgovor: Pri ocenjevanju se upošteva seštevek vseh partnerjev.

Vprašanje: Koliko članov šteje komisija oziroma koliko ocen se upošteva, če se pri izračunu končne ocene ne upoštevata najnižje in najvišje število točk dveh ocenjevalcev.

Odgovor: Komisija šteje sedem članov.

Vprašanje: V Metodologiji – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov za sklop C je napačen seštevek skupne ocene ocenjevalca, ker manjkajo formule.

Odgovor: Na spletni strani ministrstva je objavljen popravljen dokument.

Vprašanje: Ali je pri prvi alineji med zahtevanimi aktivnostmi pri sklopu C dovolj, če prijaviteljica navede, da bo pripravila vsaj 5 skupnih stališč/odzivov NVO na leto na zaprosilo ministrstva ali je potrebno ta stališča konkretizirati?
Ali se stališča/odzivi nanašajo samo na pomembnejša vprašanja, dogodke, strateške dokumente in procese, ki jih vodi ministrstvo ali so lahko tudi druga vprašanja itd?

Odgovor: V skladu z besedilom javnega razpisa je dovolj, če prijaviteljica navede, da bo pripravila vsaj pet skupnih stališč/odzivov NVO na leto, lahko pa tudi že napove, katera stališča bi predlagala.
Lahko so tudi druga vprašanja dogodki, strateški dokumenti in procesi, za katere prijaviteljica oceni, da so pomembni ter predlog ustrezno utemelji.

Vprašanje: Ali se pri drugi alineji med zahtevanimi aktivnostmi pri sklopu C navede skupaj dve aktivnosti glede izobraževanj ali dve aktivnosti pod organizacijo izobraževanj v obliki delavnic, seminarjev in spletnih izobraževanj in dodatna dva dogodka pod izobraževanje v podporo NVO pri pripravi na razpise, torej skupaj štiri.

Odgovor: Prijaviteljica navede po vsaj dva dogodka letno na posamezno vsebino.

Vprašanje: Ministrstvo ima sklenjeno strateško partnerstvo na področju globalnega učenja. Pri sklopu C je med zahtevanimi aktivnostmi potrebno navesti tudi aktivnosti, ki bodo prispevale k razvoju in krepitvi nevladnega sektorja na področju MRS in HP, ozaveščanja javnosti in globalnega učenja. Kako lahko prijaviteljica preveri, katere aktivnosti so vključene v projekt v okviru strateškega partnerstva in prepreči morebitno podvajanje aktivnosti?

Odgovor: Prijaviteljica se lahko poveže s strateškim partnerjem, tj. Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje.

Vprašanje: Ali mora zasebni sektor nujno izvajati aktivnosti ali lahko samo prispeva sredstva projektu?

Odgovor: Zasebni sektor pri projektu lahko sodeluje tudi na način, da zgolj prispeva sredstva.

Vprašanje: Če pri projektu sodeluje več partnerjev iz zasebnega sektorja, kako se razdeli delež sredstev ministrstva med partnerji ali je to v skladu z dogovorom med NVO in partnerji.

Odgovor: Pri razdelitvi sredstev ministrstva gre za dogovor med NVO in partnerji.

Vprašanje: V Navodilih za projekte nevladnih organizacij za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil o izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, izbranih na javnih razpisih, bi bilo z vidika splošnega 'zdravega' delovanja organizacije, v točki 5.4.2., smiselno razširiti opis upravičenih posrednih stroškov, npr.: stroški varstva pri delu, digitalna infrastruktura (IT podpora, domene), stroški prostovoljskega dela (pomoč pri administraciji, blagajniško delo, ipd), pravni stroški in strokovno svetovanje, ali vsaj dodati alinejo "drugi smiselni stroški po predhodni potrditvi in dogovoru s skrbnico_kom pogodbe."

Odgovor: V navodilih smo opis upravičenih stroškov dopolnili na sledeči način "Upravičeni posredni odhodki so lahko na primer". S tem puščamo odprte možnosti, da se kot posredni stroški lahko upoštevajo tudi drugi stroški, ki niso izrecno navedeni. Izvajalec vedno lahko pri skrbniku pogodbe preveri, če strošek sodi v kategorijo posrednih stroškov.

Vprašanje: Na kakšen način bo ministrstvo pomagalo prijaviteljicam pri navezovanju stikov in vključevanju zasebnega sektorja v projekte?

Odgovor: Ministrstvo je pripravilo seznam podjetij, ki so že prisotna ali pa želijo poslovati v Afriki in Moldaviji. Seznam je pripravljen na podlagi javno dostopnih podatkov (Vir: SLOEXPORT Podatkovna baza slovenskih izvoznikov, sloexport.si). Na zaprosilo prijaviteljic ga bomo posredovali po elektronski pošti. 21. 5. je na GZS potekala delavnica "Kako lahko podjetja sodelujejo v mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektih".

Vprašanje: Pod katere stroške projekta se lahko uvrsti nakup računalniške opreme za lokalnega partnerja (npr. strošek nakupa računalnika za novega zaposlenega na projektu) v vrednosti nad 500 EUR? So to neposredni (produkcijski) ali posredni stroški?

Odgovor: Glede nakupa računalniške opreme velja pravilo Slovenskih računovodskih standardov, ki opredeljuje: "Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar, to pa ne pomeni, da se morajo vsa osnovna sredstva z vrednostjo pod 500 EUR in življenjsko dobo nad enim letom, uvrstiti med drobni inventar". Sredstvo se lahko evidentira kot osnovno sredstvo, če je njegova nabavna vrednost višja od 500 EUR in se uporablja več kot eno leto. Če je vrednost nižja od 500 EUR, se lahko opredmeteno sredstvo evidentira kot drobni inventar, čeprav se pričakuje, da bo v uporabi dlje časa. Lahko pa se kljub tej navedbi odločite, da računalniško opremo, ki se bo uporablja dlje kot eno leto in ima lahko tudi nižjo vrednost od 500 EUR, evidentirate med osnovna sredstva. V sled temu se lahko navedeni strošek opredeli kot posredni. Če se bo računalniška opreme uporabljala zgolj za namen izvedbe projekta, gre za neposredne stroške. Če pa bo računalniška oprema v uporabi širše od namena izvajanja tega projekta, pa se strošek opredeli med posredne stroške.

Vprašanje: Ali pravilno razumemo, da je zasebno podjetje, ki bi ga vključili v projekt, lahko iz katere koli države (torej ali iz Slovenije ali iz države, v kateri bi se projekt izvajal, ali iz katere koli druge države na svetu)?

Odgovor: Podjetje oz. partner iz zasebnega sektorja, ki bi ga vključili v projekt, je lahko iz Slovenije, partnerske države ali katere koli druge države.

Vprašanje: Ali pravilno razumemo, da se v projekt lahko vključi ali eno podjetje, ki bi moralo prispevati v določenih odstotkih (in mu je treba zagotoviti, da dobi nazaj plačane storitve v višini določenih odstotkov financiranja MZEZ) ali pa več podjetij in se njihovi prispevki seštevajo (torej skupaj prispevajo v določenih odstotkih) in so tudi vsa ta podjetja upravičena do dela določenih odstotkov financiranja MZEZ (v skupnem seštevku pa torej do polovice oz. do tretjine, kot piše v razpisu)?

Odgovor: V projekt se lahko vključi eno ali več podjetij, ki v projektu sodelujejo s finančnim prispevkom v višini od vsaj 10 do 30 % od višine vrednosti financiranja ministrstva (delež prispevka nad 20 % je lahko izveden tudi v materialni ali storitveni obliki). Če gre za več podjetij, se njihovi prispevki seštevajo. Vsa podjetja skupaj, ki sodelujejo v projektu s prispevkom, so upravičena do izvedbe aktivnosti do višine kot navedeno v razpisu (do polovice vrednosti financiranja ministrstva za projekte v Podsaharski Afriki in do tretjine vrednosti financiranja ministrstva za projekte v Moldaviji). NVO in partner oz. partnerji iz zasebnega sektorja se dogovorijo, katere aktivnosti bo izvedel partner in v kakšni višini oz. deležu. Ni nujno, da podjetje, ki sodeluje s prispevkom, tudi izvaja aktivnosti, če je takšen dogovor.

Vprašanje: Če zasebno podjetje prispeva k projektu še 20 % sredstev v finančni obliki (torej če bo MZEZ namenilo 700.000 EUR, pomeni to 140.000 EUR še s strani podjetja), ali mora podjetje ta znesek nakazati NVO – prijaviteljici projekta na TRR ali ne? Ali mora to podjetje plačati stroške določenih aktivnosti v okviru projekta v višini 140.000 EUR in se torej podjetju izstavijo računi? Ali lahko to podjetje s tem zneskom (torej 140.000 EUR) plača svoje lastne stroške npr. plače svojih zaposlenih, materialne stroške, potne stroške itd. – in prikaže te stroške z računi oz. plačilnimi listami?

Ali mora NVO oz. prijaviteljica podjetju zagotoviti toliko dela oz. prometa v okviru projekta, da podjetje nazaj dobi polovico sredstev MZEZ (torej 350.000 EUR)? Na kakšen način naj se to izvede in izplača? Ali naj NVO nakaže 350.000 EUR podjetju preko zahtevka za nakazilo (saj je podjetje partner v projektu)? Ali mora podjetje izstaviti za 350.000 EUR računov, ki jih potem NVO plača?

Odgovor: Prispevek partnerja se nameni za izvedbo aktivnosti v okviru načrtovanega projekta, ki upošteva potrebe partnerske države in ciljne skupine. Namen dodatnih sredstev, ki jih prispeva zasebni sektor je, da se načrtovan projekt lahko izvede v večjem obsegu, kot če bi se ga financiralo samo iz sredstev ministrstva in morebitnih drugih virov financiranja. Če partner iz zasebnega sektorja prispeva k projektu v Podsaharski Afriki 20 % sredstev v finančni obliki, torej 140.000 EUR, je projekt skupaj s sredstvi ministrstva vreden 840.000 EUR. NVO in partner se lahko dogovorita (npr. skleneta dogovor), da partner iz zasebnega sektorja nakaže znesek NVO kot prijaviteljici projekta ali pa ta sredstva nameni neposredno lokalnemu partnerju prijaviteljice. Če bi partner namenil ta znesek v višini 20 % sredstev ministrstva za lastne stroške v okviru projekta (npr. plače svojih zaposlenih, materialne stroške, potne stroške ipd.), potem bi bil ta prispevek v materialni ali storitveni obliki in ne finančni obliki kot to določa razpis.

NVO in partner oz. partnerji iz zasebnega sektorja se dogovorijo, katere aktivnosti bo izvedel partner in v kakšni višini oz. deležu. NVO se s partnerjem oz. partnerji iz zasebnega sektorja lahko dogovori tudi za manj kot polovico sredstev ministrstva za projekt v Podsaharski Afriki oz. za manj kot tretjino sredstev za projekt v Moldaviji. Tudi glede načina plačila za načrtovane ali izvedene aktivnosti se dogovorita medsebojno. Vsi prihodki in odhodki morajo biti ustrezno opredeljeni v finančnem načrtu, prispevek partnerja iz zasebnega sektorja pa mora biti ustrezno opredeljen v 8. točki vsebinskega načrta (vključno z višino in obliko prispevka partnerja).

Vprašanje: Kako na MZEZ menite, da naj NVO zagotovijo tudi s strani podjetja čim bolj ekonomično porabo sredstev po eni strani (npr. nekaj zelo osnovnih primerov: da se poiščejo cenejše letalske karte za pot v državo, kjer se projekt izvaja; da se ne prenočuje v predragih hotelih; da se ne uvaža v državo nekaj, za kar se plačajo še drage carine in bi bilo bolj smiselno kupiti lokalno itd.) in spoštovanje delavskih pravic ter delo v dobrih delovnih pogojih za vse zaposlene in vpletene v projekt?

Odgovor: Svetujemo, da s partnerjem iz zasebnega sektorja sklenete dogovor, v okviru katerega bodo poleg pravic in obveznosti obeh strani, jasno opredeljene modalitete sodelovanja, vključno z višino prispevka partnerja iz zasebnega sektorja, višino sredstev za aktivnosti, ki jih partner izvede, načini in roki izvedbe aktivnosti ter načini in roki plačil za izvedbo aktivnosti (npr. preko enega ali več zahtevkov za nakazilo, plačila predračunov z navedenimi specifikacijami, plačila na podlagi računov po izvedbi aktivnosti z navedenimi specifikacijami ipd.). S podpisom pogodbe o (so)financiranju med ministrstvom in NVO kot izvajalko projekta sprejme slednja zaveze in obveznosti glede izvedbe projekta, mdr. v zvezi z načeli mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, načeli gospodarnosti in učinkovitosti in spoštovanjem kodeksa ravnanja vseh zaposlenih in sodelujočih pri projektu.

Vprašanje: Ali se od zasebnih podjetij pričakuje, da bodo poročala o stroških povsem enako kot NVO – torej da pošljejo prijaviteljici pogodbe o zaposlitvi, plačilne liste, evidenčne liste oz časovnice, dokazila za potne stroške itd.?

Odgovor: Vrste dokazil, ki jih NVO zahteva od partnerja iz zasebnega sektorja niso predpisane in so predmet dogovora med NVO in partnerjem. Iz dokazil mora biti razviden obseg aktivnosti in njihova vrednost (npr. poročilo o opravljeni storitvi ali aktivnosti, račun s specifikacijo opravljenih aktivnosti oz. seznamom nabavljenih materialov ipd). Bistveno je, da NVO na podlagi teh dokazil, ki morajo biti verodostojna in preverljiva, lahko izvede plačilo.

Vprašanje: Razpis predvideva vključitev lokalnih partnerjev in zunanjih partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja, ki je pripravljen sodelovati s finančnim prispevkom v višini od vsaj 10 do 30 % od višine vrednosti financiranja ministrstva. Kakšen je statut zunanjega partnerja (enakovreden partner kot lokalni partner ali donator/izvajalec) in kako mora prijaviteljica z njim urediti pogodbeno razmerje (partnerska pogodba ali pogodba o sodelovanju z zunanjim izvajalcem)? V prvem primeru morajo biti vsi stroški podjetja, ki jih ima z izvajanjem projekta, vključeni v finančno poročilo (plače osebja z evidencami opravljenega dela in vsi drugi izvedbeni stroški), v drugem primeru podjetje izstavi račun in so v finančnem poročilu pod produkcijskimi stroški navedeni le računi podjetja, ki jih izstavi prijavitelju za svoje delo na projektu.

Odgovor: Oblika dogovora med NVO in partnerjem oz. partnerji iz zasebnega sektorja ni predpisana, je predmet medsebojnega dogovora med njima oz. njimi. Za dokazovanje stroškov mora NVO v finančno poročilo ministrstvu vključiti dokazila, iz katerih je razvidno kdo, kdaj in za katere namene je opravil storitev, nakup materiala ipd.