Javni razpis za izvajanje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v obdobju od 2027 do 2029

Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljevanju: MRS) in humanitarne pomoči ter s področja razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije, registrirane v Republiki Sloveniji.

Javni razpis je razdeljen na tri sklope, in sicer:

A: Razvojno-humanitarni projekti (razvojno-humanitarni neksus) v Podsaharski Afriki,
B: Razvojna projekta v Moldaviji,
C: Razvoj in profesionalizacija NVO z zagovorništvom.

OBVESTILO O TEHNIČNEM POPRAVKU V METODOLOGIJI IN DOPOLNITVI NAVODIL

Obveščamo o popravku formul pri izračunu skupnega dodeljenega števila točk pri merilu 5. Ustreznost finančne zasnove projekta – Finančni načrt projekta v dokumentu Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov za sklop C. Popravljen dokument se nahaja v razpisni dokumentaciji.

Obveščamo tudi o dopolnitvi Navodila za projekte nevladnih organizacij za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil o izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, izbranih na javnih razpisih v točkah 4., 5.4.1.1, 5.4.2, 5.6., 5.7 in 5.8. Dopolnjen dokument se nahaja v razpisni dokumentaciji.

Poročanje

Obrazci za poročanje bodo objavljeni po sklenitvi pogodb.

Dodatne informacije

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sredo, 13. maja 2026, organizira delavnico za zainteresirane prijavitelje, s pričetkom ob 10.30 uri v prostorih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve na Gregorčičevi 25a, Ljubljana. Vse zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo sporočijo na razvoj.mzez@gov.si do ponedeljka, 11. maja 2026. Na delavnici bomo predstavili podrobnosti razpisa in odgovorili na vprašanja o pripravi vlog za projekte.

Vprašanja in odgovori

Vprašanje: Ali se za pridobitev dodatnih točk pri ocenjevanju šteje prispevek enega partnerja iz zasebnega sektorja ali odstotek predstavlja seštevek prispevkov vseh partnerjev skupaj?

Odgovor: Pri ocenjevanju se upošteva seštevek vseh partnerjev.

Vprašanje: Koliko članov šteje komisija oziroma koliko ocen se upošteva, če se pri izračunu končne ocene ne upoštevata najnižje in najvišje število točk dveh ocenjevalcev.

Odgovor: Komisija šteje sedem članov.

Vprašanje: V Metodologiji – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov za sklop C je napačen seštevek skupne ocene ocenjevalca, ker manjkajo formule.

Odgovor: Na spletni strani ministrstva je objavljen popravljen dokument.

Vprašanje: Ali je pri prvi alineji med zahtevanimi aktivnostmi pri sklopu C dovolj, če prijaviteljica navede, da bo pripravila vsaj 5 skupnih stališč/odzivov NVO na leto na zaprosilo ministrstva ali je potrebno ta stališča konkretizirati?
Ali se stališča/odzivi nanašajo samo na pomembnejša vprašanja, dogodke, strateške dokumente in procese, ki jih vodi ministrstvo ali so lahko tudi druga vprašanja itd?

Odgovor: V skladu z besedilom javnega razpisa je dovolj, če prijaviteljica navede, da bo pripravila vsaj pet skupnih stališč/odzivov NVO na leto, lahko pa tudi že napove, katera stališča bi predlagala.
Lahko so tudi druga vprašanja dogodki, strateški dokumenti in procesi, za katere prijaviteljica oceni, da so pomembni ter predlog ustrezno utemelji.

Vprašanje: Ali se pri drugi alineji med zahtevanimi aktivnostmi pri sklopu C navede skupaj dve aktivnosti glede izobraževanj ali dve aktivnosti pod organizacijo izobraževanj v obliki delavnic, seminarjev in spletnih izobraževanj in dodatna dva dogodka pod izobraževanje v podporo NVO pri pripravi na razpise, torej skupaj štiri.

Odgovor: Prijaviteljica navede po vsaj dva dogodka letno na posamezno vsebino.

Vprašanje: Ministrstvo ima sklenjeno strateško partnerstvo na področju globalnega učenja. Pri sklopu C je med zahtevanimi aktivnostmi potrebno navesti tudi aktivnosti, ki bodo prispevale k razvoju in krepitvi nevladnega sektorja na področju MRS in HP, ozaveščanja javnosti in globalnega učenja. Kako lahko prijaviteljica preveri, katere aktivnosti so vključene v projekt v okviru strateškega partnerstva in prepreči morebitno podvajanje aktivnosti?

Odgovor: Prijaviteljica se lahko poveže s strateškim partnerjem, tj. Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje.

Vprašanje: Ali mora zasebni sektor nujno izvajati aktivnosti ali lahko samo prispeva sredstva projektu?

Odgovor: Zasebni sektor pri projektu lahko sodeluje tudi na način, da zgolj prispeva sredstva.

Vprašanje: Če pri projektu sodeluje več partnerjev iz zasebnega sektorja, kako se razdeli delež sredstev ministrstva med partnerji ali je to v skladu z dogovorom med NVO in partnerji.

Odgovor: Pri razdelitvi sredstev ministrstva gre za dogovor med NVO in partnerji.

Vprašanje: V Navodilih za projekte nevladnih organizacij za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil o izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, izbranih na javnih razpisih, bi bilo z vidika splošnega 'zdravega' delovanja organizacije, v točki 5.4.2., smiselno razširiti opis upravičenih posrednih stroškov, npr.: stroški varstva pri delu, digitalna infrastruktura (IT podpora, domene), stroški prostovoljskega dela (pomoč pri administraciji, blagajniško delo, ipd), pravni stroški in strokovno svetovanje, ali vsaj dodati alinejo "drugi smiselni stroški po predhodni potrditvi in dogovoru s skrbnico_kom pogodbe."

Odgovor: V navodilih smo opis upravičenih stroškov dopolnili na sledeči način "Upravičeni posredni odhodki so lahko na primer". S tem puščamo odprte možnosti, da se kot posredni stroški lahko upoštevajo tudi drugi stroški, ki niso izrecno navedeni. Izvajalec vedno lahko pri skrbniku pogodbe preveri, če strošek sodi v kategorijo posrednih stroškov.

Vprašanje: Na kakšen način bo ministrstvo pomagalo prijaviteljicam pri navezovanju stikov in vključevanju zasebnega sektorja v projekte?

Odgovor: Ministrstvo je pripravilo seznam podjetij, ki so že prisotna ali pa želijo poslovati v Afriki in Moldaviji. Seznam je pripravljen na podlagi javno dostopnih podatkov (Vir: SLOEXPORT Podatkovna baza slovenskih izvoznikov, sloexport.si). Na zaprosilo prijaviteljic ga bomo posredovali po elektronski pošti. 21. 5. je na GZS potekala delavnica "Kako lahko podjetja sodelujejo v mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektih".

Vprašanje: Pod katere stroške projekta se lahko uvrsti nakup računalniške opreme za lokalnega partnerja (npr. strošek nakupa računalnika za novega zaposlenega na projektu) v vrednosti nad 500 EUR? So to neposredni (produkcijski) ali posredni stroški?

Odgovor: Glede nakupa računalniške opreme velja pravilo Slovenskih računovodskih standardov, ki opredeljuje: "Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar, to pa ne pomeni, da se morajo vsa osnovna sredstva z vrednostjo pod 500 EUR in življenjsko dobo nad enim letom, uvrstiti med drobni inventar". Sredstvo se lahko evidentira kot osnovno sredstvo, če je njegova nabavna vrednost višja od 500 EUR in se uporablja več kot eno leto. Če je vrednost nižja od 500 EUR, se lahko opredmeteno sredstvo evidentira kot drobni inventar, čeprav se pričakuje, da bo v uporabi dlje časa. Lahko pa se kljub tej navedbi odločite, da računalniško opremo, ki se bo uporablja dlje kot eno leto in ima lahko tudi nižjo vrednost od 500 EUR, evidentirate med osnovna sredstva. V sled temu se lahko navedeni strošek opredeli kot posredni. Če se bo računalniška opreme uporabljala zgolj za namen izvedbe projekta, gre za neposredne stroške. Če pa bo računalniška oprema v uporabi širše od namena izvajanja tega projekta, pa se strošek opredeli med posredne stroške.

Vprašanje: Ali pravilno razumemo, da je zasebno podjetje, ki bi ga vključili v projekt, lahko iz katere koli države (torej ali iz Slovenije ali iz države, v kateri bi se projekt izvajal, ali iz katere koli druge države na svetu)?

Odgovor: Podjetje oz. partner iz zasebnega sektorja, ki bi ga vključili v projekt, je lahko iz Slovenije, partnerske države ali katere koli druge države.

Vprašanje: Ali pravilno razumemo, da se v projekt lahko vključi ali eno podjetje, ki bi moralo prispevati v določenih odstotkih (in mu je treba zagotoviti, da dobi nazaj plačane storitve v višini določenih odstotkov financiranja MZEZ) ali pa več podjetij in se njihovi prispevki seštevajo (torej skupaj prispevajo v določenih odstotkih) in so tudi vsa ta podjetja upravičena do dela določenih odstotkov financiranja MZEZ (v skupnem seštevku pa torej do polovice oz. do tretjine, kot piše v razpisu)?

Odgovor: V projekt se lahko vključi eno ali več podjetij, ki v projektu sodelujejo s finančnim prispevkom v višini od vsaj 10 do 30 % od višine vrednosti financiranja ministrstva (delež prispevka nad 20 % je lahko izveden tudi v materialni ali storitveni obliki). Če gre za več podjetij, se njihovi prispevki seštevajo. Vsa podjetja skupaj, ki sodelujejo v projektu s prispevkom, so upravičena do izvedbe aktivnosti do višine kot navedeno v razpisu (do polovice vrednosti financiranja ministrstva za projekte v Podsaharski Afriki in do tretjine vrednosti financiranja ministrstva za projekte v Moldaviji). NVO in partner oz. partnerji iz zasebnega sektorja se dogovorijo, katere aktivnosti bo izvedel partner in v kakšni višini oz. deležu. Ni nujno, da podjetje, ki sodeluje s prispevkom, tudi izvaja aktivnosti, če je takšen dogovor.

Vprašanje: Če zasebno podjetje prispeva k projektu še 20 % sredstev v finančni obliki (torej če bo MZEZ namenilo 700.000 EUR, pomeni to 140.000 EUR še s strani podjetja), ali mora podjetje ta znesek nakazati NVO – prijaviteljici projekta na TRR ali ne? Ali mora to podjetje plačati stroške določenih aktivnosti v okviru projekta v višini 140.000 EUR in se torej podjetju izstavijo računi? Ali lahko to podjetje s tem zneskom (torej 140.000 EUR) plača svoje lastne stroške npr. plače svojih zaposlenih, materialne stroške, potne stroške itd. – in prikaže te stroške z računi oz. plačilnimi listami?

Ali mora NVO oz. prijaviteljica podjetju zagotoviti toliko dela oz. prometa v okviru projekta, da podjetje nazaj dobi polovico sredstev MZEZ (torej 350.000 EUR)? Na kakšen način naj se to izvede in izplača? Ali naj NVO nakaže 350.000 EUR podjetju preko zahtevka za nakazilo (saj je podjetje partner v projektu)? Ali mora podjetje izstaviti za 350.000 EUR računov, ki jih potem NVO plača?

Odgovor: Prispevek partnerja se nameni za izvedbo aktivnosti v okviru načrtovanega projekta, ki upošteva potrebe partnerske države in ciljne skupine. Namen dodatnih sredstev, ki jih prispeva zasebni sektor je, da se načrtovan projekt lahko izvede v večjem obsegu, kot če bi se ga financiralo samo iz sredstev ministrstva in morebitnih drugih virov financiranja. Če partner iz zasebnega sektorja prispeva k projektu v Podsaharski Afriki 20 % sredstev v finančni obliki, torej 140.000 EUR, je projekt skupaj s sredstvi ministrstva vreden 840.000 EUR. NVO in partner se lahko dogovorita (npr. skleneta dogovor), da partner iz zasebnega sektorja nakaže znesek NVO kot prijaviteljici projekta ali pa ta sredstva nameni neposredno lokalnemu partnerju prijaviteljice. Če bi partner namenil ta znesek v višini 20 % sredstev ministrstva za lastne stroške v okviru projekta (npr. plače svojih zaposlenih, materialne stroške, potne stroške ipd.), potem bi bil ta prispevek v materialni ali storitveni obliki in ne finančni obliki kot to določa razpis.

NVO in partner oz. partnerji iz zasebnega sektorja se dogovorijo, katere aktivnosti bo izvedel partner in v kakšni višini oz. deležu. NVO se s partnerjem oz. partnerji iz zasebnega sektorja lahko dogovori tudi za manj kot polovico sredstev ministrstva za projekt v Podsaharski Afriki oz. za manj kot tretjino sredstev za projekt v Moldaviji. Tudi glede načina plačila za načrtovane ali izvedene aktivnosti se dogovorita medsebojno. Vsi prihodki in odhodki morajo biti ustrezno opredeljeni v finančnem načrtu, prispevek partnerja iz zasebnega sektorja pa mora biti ustrezno opredeljen v 8. točki vsebinskega načrta (vključno z višino in obliko prispevka partnerja).

Vprašanje: Kako na MZEZ menite, da naj NVO zagotovijo tudi s strani podjetja čim bolj ekonomično porabo sredstev po eni strani (npr. nekaj zelo osnovnih primerov: da se poiščejo cenejše letalske karte za pot v državo, kjer se projekt izvaja; da se ne prenočuje v predragih hotelih; da se ne uvaža v državo nekaj, za kar se plačajo še drage carine in bi bilo bolj smiselno kupiti lokalno itd.) in spoštovanje delavskih pravic ter delo v dobrih delovnih pogojih za vse zaposlene in vpletene v projekt?

Odgovor: Svetujemo, da s partnerjem iz zasebnega sektorja sklenete dogovor, v okviru katerega bodo poleg pravic in obveznosti obeh strani, jasno opredeljene modalitete sodelovanja, vključno z višino prispevka partnerja iz zasebnega sektorja, višino sredstev za aktivnosti, ki jih partner izvede, načini in roki izvedbe aktivnosti ter načini in roki plačil za izvedbo aktivnosti (npr. preko enega ali več zahtevkov za nakazilo, plačila predračunov z navedenimi specifikacijami, plačila na podlagi računov po izvedbi aktivnosti z navedenimi specifikacijami ipd.). S podpisom pogodbe o (so)financiranju med ministrstvom in NVO kot izvajalko projekta sprejme slednja zaveze in obveznosti glede izvedbe projekta, mdr. v zvezi z načeli mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, načeli gospodarnosti in učinkovitosti in spoštovanjem kodeksa ravnanja vseh zaposlenih in sodelujočih pri projektu.

Vprašanje: Ali se od zasebnih podjetij pričakuje, da bodo poročala o stroških povsem enako kot NVO – torej da pošljejo prijaviteljici pogodbe o zaposlitvi, plačilne liste, evidenčne liste oz časovnice, dokazila za potne stroške itd.?

Odgovor: Vrste dokazil, ki jih NVO zahteva od partnerja iz zasebnega sektorja niso predpisane in so predmet dogovora med NVO in partnerjem. Iz dokazil mora biti razviden obseg aktivnosti in njihova vrednost (npr. poročilo o opravljeni storitvi ali aktivnosti, račun s specifikacijo opravljenih aktivnosti oz. seznamom nabavljenih materialov ipd). Bistveno je, da NVO na podlagi teh dokazil, ki morajo biti verodostojna in preverljiva, lahko izvede plačilo.

Vprašanje: Razpis predvideva vključitev lokalnih partnerjev in zunanjih partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja, ki je pripravljen sodelovati s finančnim prispevkom v višini od vsaj 10 do 30 % od višine vrednosti financiranja ministrstva. Kakšen je statut zunanjega partnerja (enakovreden partner kot lokalni partner ali donator/izvajalec) in kako mora prijaviteljica z njim urediti pogodbeno razmerje (partnerska pogodba ali pogodba o sodelovanju z zunanjim izvajalcem)? V prvem primeru morajo biti vsi stroški podjetja, ki jih ima z izvajanjem projekta, vključeni v finančno poročilo (plače osebja z evidencami opravljenega dela in vsi drugi izvedbeni stroški), v drugem primeru podjetje izstavi račun in so v finančnem poročilu pod produkcijskimi stroški navedeni le računi podjetja, ki jih izstavi prijavitelju za svoje delo na projektu.

Odgovor: Oblika dogovora med NVO in partnerjem oz. partnerji iz zasebnega sektorja ni predpisana, je predmet medsebojnega dogovora med njima oz. njimi. Za dokazovanje stroškov mora NVO v finančno poročilo ministrstvu vključiti dokazila, iz katerih je razvidno kdo, kdaj in za katere namene je opravil storitev, nakup materiala ipd.

Vprašanje: V javnem razpisu je navedeno "Celovite rešitve morajo vključevati izgradnjo infrastrukture in/ali tehnološke rešitve, kar naj predstavlja enega od rezultatov projekta.". Zanima nas, če izgradnjo infrastrukture in/ali tehnološke rešitve, lahko razporedimo tudi med več rezultatov skupaj z drugimi aktivnostmi, pri čemer bolj smiselno sledimo vsebini rezultatov, kot če različno infrastrukturo damo le pod en rezultat? Se zaradi takšne razporeditve aktivnosti lahko izgubi točke?

Odgovor: Izgradnjo infrastrukture in/ali tehnološke rešitve lahko razdelite med več rezultatov, če gre za različne infrastrukture (oz. več tehnoloških rešitev ali pa infrastrukturo in tehnološko rešitev), skupaj z drugimi aktivnostmi vezanimi na posamezen rezultat. Vseh načrtovanih oblik infrastrukture in/ali tehnoloških rešitev ni potrebno navesti zgolj pod en rezultat, ne more pa biti izgradnja ene infrastrukture (ali tehnološke rešitve) razdeljena med več rezultatov. Izgradnja infrastrukture in/ali tehnološke rešitve je osnovni pogoj, ki naj bo vidna iz (vsaj) enega rezultata (Metodologija, osnovni pogoji tč. 1.5).

Vprašanje: Prosimo za pojasnilo določila, ki med upravičenimi aktivnostmi za sklop C navaja: "svetovanje kot podporo NVO za učinkovito vključevanje v pripravo javnih razpisov doma in v tujini ter vzpostavljanje novih partnerstev za dolgoročno sodelovanje in krepitev zagovorniških zmogljivosti NVO.". Ali se svetovanje v okviru tega določila nanaša:
1. le na podporo NVO pri pripravi in vključevanju v javne razpise doma in v tujini;
2. tudi na svetovanje pri vzpostavljanju novih partnerstev za dolgoročno sodelovanje in krepitev zagovorniških zmogljivosti;
3. širše na celostno podporo razvoju in profesionalizaciji NVO, na primer glede organizacijskega delovanja, pridobivanja financiranja, zagovorništva ter vsebin mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodne humanitarne pomoči in globalnega učenja?
Prosimo tudi za pojasnilo, ali morajo biti vse svetovalne aktivnosti neposredno povezane s pripravo konkretnih projektnih prijav oziroma javnih razpisov ali so upravičene tudi samostojne svetovalne aktivnosti, namenjene dolgoročnemu razvoju zmogljivosti NVO.

Odgovor: Svetovanje v okviru tega določila se nanaša zgolj na podporo pri učinkovitem vključevanju v javne razpise. Vzpostavljanje novih partnerstev je naslednja aktivnost znotraj navedene alineje.
V skladu z javnim razpisom mora prijaviteljica za sklop C predlagati obe zahtevni aktivnosti. Poleg tega pa prijaviteljica lahko predlaga tudi druge aktivnosti. V skladu s tem lahko predlaga tudi samostojno svetovanje, ki bo namenjeno dolgoročnemu razvoju zmogljivosti NVO oz. v sklopu ene od zahtevanih aktivnosti poda dodatne predloge za izvedbo.

Vprašanje: Na kakšen način se beleži prispevek, če zasebni partner prispeva s popusti na storitev/material? Na primer, strošek opreme je 10.000 EUR, vendar sam pokrije nekatere stroške opreme in zniža ceno na 8.000 EUR. Ali se teh 2.000 EUR lahko šteje kot finančni prispevek partnerja oz. v katerih primerih bi ta prispevek lahko veljal kot finančni prispevek (merilo 5.2)?

V primeru, da podjetje donira gradbeni material in zagotovi račun z vrednostjo donirane opreme, na računu je zabeležen 100 % rabat (popust) na material, ali se lahko to šteje kot finančni prispevek zasebnih lokalnih partnerjev? Na primer, da je podjetje distributer in ne sam proizvajalec gradbenega materiala. Material je kupil od proizvajalca in ta material donira naši organizaciji? Ali se to šteje kot finančni prispevek? Če hipotetično ne bi bilo možno dokazati, ali je naš donator proizvajalec ali samo distributer, ali to še vedno lahko šteje kot finančni vložek? Po drugi strani, če se vprašanje zastavi drugače še dodatno in bolj splošno, kako se natančnejše lahko dokazuje finančni vložek podjetja in v katerih primerih se nekaj ne more šteti kot finančni vložek?

Podjetje zagotovi storitev, ki je finančno ocenjena, ali se to lahko šteje kot finančni prispevek zasebnega partnerja? Na primer, če bi montaža kanalizacijskih cevi po predračunu stala 3.000 EUR, podjetje pa to opravi brezplačno in ne izda računa (ker bi to povzročilo dodatne davke), ali se lahko to šteje kot finančni ali le in-kind prispevek zasebnega partnerja? Po drugi strani - v katerem primeru bi ta montaža lahko veljala kot finančni prispevek - samo, če bi naš zasebni partner za to storitev plačal nekemu drugemu podjetju?

Na delavnici in sestanku z NVO, kjer se je prestavil Javni razpis in kriterij 5.2. je bila podana informacija, da se lahko finančni prispevek partnerja iz zasebnega sektorja lahko dokazuje s plačilom računov storitev, materiala oz. najetja nekega podjetja za izvedbo aktivnosti. Ključno vprašanje je zdaj ali šteje kot finančni prispevek finančna transakcija le nam kot izvajalcu in/ali partnerski organizaciji na terenu ali pa lahko šteje kot finančni prispevek lahko dejansko finančna transakcija in plačilo materiala in storitve tretjega izvajalca del, storitev oz. organizacije, ki izvaja aktivnosti pod produkcijskimi stroški?

Odgovor: Finančni prispevek partnerja iz zasebnega sektorja so denarna sredstva oz. nakazilo le-teh na bančni račun izvajalke ali njenega lokalnega partnerja. Sem ne spadajo donacije materiala, saj je to materialni prispevek. Prav tako ne spadajo sem storitve, saj gre za prispevek v storitveni obliki. Popusti ne spadajo v nobeno od oblik prispevka zasebnega sektorja.
Prispevki partnerja iz zasebnega sektorja v vseh oblikah morajo biti ustrezno navedeni v Vsebinskem načrtu pod tč. 8 ter v Finančnem načrtu. Iz odhodkovnega dela Finančnega načrta mora biti jasno razvidno, kateri predvideni odhodki bodo plačani iz sredstev MZEZ in kateri iz finančnega prispevka partnerja iz zasebnega sektorja oz. drugih sofinancerjev. Vse prispevke – naj si bodo v finančni, materialni ali storitveni obliki – in stroške mora izvajalec dokazovati z računi ali ustreznimi knjigovodskimi listinami v skladu s pogodbo.
Kot finančni prispevek lahko šteje tudi finančna transakcija/plačilo partnerja iz zasebnega sektorja tretjemu izvajalcu za aktivnosti (npr. plačilo računa), če je to ustrezno in jasno navedeno v Finančnem načrtu tako med prihodki kot med odhodki. Kot finančni prispevek se ne more šteti transakcija ali plačilo, ki ga partner iz zasebnega sektorja nameni iz sredstev MZEZ, ki jih je preko NVO prejel kot plačilo za izvedene aktivnosti.

Vprašanje: Če zasebni partner iz Slovenije nima predstavništva v državi, ima pa lokalne distributerje ali prodajalce v Moldaviji, in zaprosimo podjetje v Moldaviji za donacijo v naravi (materiali/oprema), ali se to šteje kot prispevek lokalnega ali slovenskega zasebnega partnerja? Istočasno še vprašanje - če ta slovenski partner odobri popust na ceno, po kateri distributer kupi blago, mi pa blago kupimo lokalno in plačamo le stroške distributerja – ali se to šteje kot prispevek slovenskega partnerja?
Na primer, Gorenje ima prodajalce v Moldaviji. Lokalni prodajalec kupi hladilnik za 300 EUR. Nato so stroški prevoza 20 EUR na kos, DDV in drugi stroški 35 EUR, administrativni stroški 30 EUR in dobiček prodajalca 50 EUR, zato se hladilnik prodaja za 435 EUR. Če Gorenje hladilnik zagotovi brezplačno, mi pa ga v Moldaviji prevzamemo in plačamo 135 EUR (435–300), ali se teh 300 EUR šteje kot prispevek slovenskega zasebnega partnerja? Ali je to izključno in-kind prispevek ali pa se na nek način lahko obravnava kot finančni prispevek?

Odgovor: Blago kupljeno pri posredniku ali distributerju nekega slovenskega podjetja v partnerski državi se ne more šteti kot prispevek slovenskega podjetja. Donacija slovenskega ali tujega podjetja se lahko šteje kot njegov in-kind prispevek, popust pa ne.

Vprašanje: Ali je v okviru razpisa dopustno vključiti finančno soudeležbo končnih upravičencev (npr. v obliki lastnega vložka ob prejemu mini-grantov za razvoj podjetniških idej)? Ali se takšna soudeležba lahko šteje kot del sofinanciranja projekta in kakšno je splošno stališče ministrstva glede tega?

Odgovor: Smo nekoliko zadržani, da bi se finančno soudeležbo končnih upravičencev (to je fizičnih oseb) prikazalo kot sofinanciranje projekta, vendar bomo to dopustili, če ocenjujete, da je to za vaš projekt pomembno. Razumemo namen soudeležbe končnih upravičencev oz. ciljne skupine projektov pri sofinanciranju svojih poslovnih idej, vendar ne želimo spodbujati prikaza soudeležbe kot sofinanciranja projekta. Spodbujamo pa sofinanciranje projektov s strani pravnih oseb zasebnega ali javnega prava (občin, podjetij, NVO ipd.). Projekti morajo biti v prvi vrsti namenjeni tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Vprašanje: V javnem razpisu se podobno kot pri prejšnjih razpisih opredeljuje zasebni sektor. Ali se torej za zasebni sektor zdaj izključno štejejo le podjetja in v nobenem primeru (predvsem iz vidika metodologije za ocenjevanje - merilo 5.2, 5.5.) ne tudi organizacije zasebnega prava (torej NVO), kot je to lahko veljalo pri predhodnih razpisih.

Odgovor: Želeli bi opozoriti na opombo 4 na 2. strani javnega razpisa, ki pravi, da se izraz »zasebni sektor« nanaša na gospodarstvo oz. gospodarsko družbo, vendar se v besedilu zaradi usklajenosti s terminologijo v strateških dokumentih na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči uporablja izraz »zasebni sektor«. Gre za opredelitev, ki je bila navedena tudi v prejšnjih javnih razpisih.
Kot partnerstvo iz zasebnega sektorja, ki se točkuje na podlagi merila 5.2, se tako lahko uveljavlja zgolj partnerstvo z gospodarsko družbo. Po merilu 5.3 lahko prejme predlog projekta točke, če v partnerstvo vključi partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja iz partnerske države.
Tako kot do sedaj, projekt lahko sofinancirajo tudi druge pravne osebe zasebnega prava (npr. NVO), vendar se to ne šteje kot partnerstvo z zasebnim sektorjem, ki se točkuje po merilu 5.2.

Vprašanje: Prosimo za pojasnilo glede merila za sklop C: »V projektu kot partner sodeluje zasebni ali javni sektor, ki izkazuje družbeno odgovorno delovanje.«. Zanima nas, ali se za namen izpolnjevanja tega merila kot ustrezno dokazilo lahko šteje status socialnega podjetja partnerja ter opis njegovega družbenega poslanstva in dejavnosti oziroma ali MZEZ pričakuje drugačna oziroma dodatna dokazila o družbeno odgovornem delovanju.

Odgovor: Status socialnega podjetja partnerja ter opis njegovega družbenega poslanstva in dejavnosti se štejeta kot ustrezno dokazilo o družbeno odgovornem delovanju.
Če partner razpolaga s certifikatom (npr. Družbeno odgovoren delodajalec, Družini prijazno podjetje) ali drugimi verodostojnimi potrdili o družbenem odgovornem delovanju, npr. Model odličnosti EFQM, Zlata nit, Horus – slovenska nagrada za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj), ta dokazila navedite.
Prijaviteljica bo pri ocenjevanju prejela točke, če bo v prijavnem obrazcu navedla družbeno odgovornost partnerja oz. partnerjev.

Vprašanje: Imamo možnost sofinanciranja projekta v Moldaviji iz strani večje tuje NVO, ki ima na voljo denar namenjen skladno z našimi rezultati projekta. Ali je za MZEZ pomemben vir tega sofinanciranja, recimo da je iz privatnih sredstev, sredstev fundacije ali javnih sredstev - denar bo v vsakem primeru na naš TRR prišel iz strani te NVO. Predvidevamo, da se ta prispevek potem opredeli v projektnem finančnem in vsebinskem načrtu pod poglavjem Prihodki v denarju.

Odgovor: Vir tega sofinanciranja za ministrstvo ni pomemben. Gre za finančni prispevek tuje nevladne organizacije (op. ne partnerja iz zasebnega sektorja), ki ga prijaviteljica ustrezno opredeli v vsebinskem načrtu in v finančnem načrtu pod poglavjem Prihodki v denarju.

Vprašanje: Če prav razumemo, tokrat ni omejitev števila indikatorjev pri specifičnem cilju in rezultatih na 3, ampak je lahko tudi 4, 5 indikatorjev?

Pri točki 10.c) navezava na pretekle projekte, nas zanima, če je za vsak del po 750 znakov ali za oba skupaj?
1. Naziv projekta in izvajalca, na katerega se navezuje projektni predlog (750).
2. Kratek opis doseženih rezultatov in predlog nadgradnje (750).

Odgovor: Omejitve št. kazalnikov pri specifičnemu cilju in rezultatih ni, se pa z vidika spremljanja spodbuja realno število glede na zastavljen cilj oziroma rezultate.

Pri točki 10.c) navezava na pretekle projekte se število 750 znakov nanaša na oba skupaj. Ocenjujemo, da navedba naslova in izvajalca, na katerega se navezuje projektni predlog ne more biti enako obsežno kot kratek opis doseženih rezultatov in predlog nadgradnje.