Previdno pri iskanju socialnovarstvenih storitev
Upravičenci do socialnovarstvenih storitev in uporabniki programov socialnega varstva lahko tudi sami iščejo ustrezno pomoč zase in po lastni presoji uveljavljajo pravice na področju socialnega varstva.
Pri tem pa naj bodo pozorni na (ne)načrtno zavajanje ponudnikov storitev, ki ne sodijo v sistem socialnega varstva. Socialna inšpekcija namreč občasno ugotovi, da upravičenci do socialnovarstvenih storitev in uporabniki programov socialnega varstva iščejo izvajalce teh dejavnosti na spletu. Posebej pogosto je to pri storitvah institucionalnega varstva, pomoči družini na domu v obliki socialne oskrbe in socialnega servisa ter pri storitvah programov socialnega varstva, kot so na primer varne hiše, zavetišča za brezdomce, bivalne enote in stanovanjske skupine.
Pri tem naletijo na izvajalce, ki izvajajo podobno dejavnost, vendar po drugih predpisih. Morda, na primer, po predpisih o gospodarski dejavnosti oziroma osebnem dopolnilnem delu opravljajo storitve, kot so nastanitve, turistične dejavnosti z nočitvami, čiščenje, dostava hrane iz trgovine, dostava kosil, gospodinjska pomoč, postreščki ipd. Pri oglaševanju teh dejavnosti ponudniki uporabljajo podoben ali enak opis opravil, kot je naveden v standardih socialnovarstvenih storitev oziroma programih socialnega varstva.
Tej dvoumnosti se žal ni mogoče izogniti, saj je, na primer, čiščenje tako gospodarska dejavnost kot opravilo socialne oskrbe, gospodinjsko pomoč je mogoče nuditi v okviru osebnega dopolnilnega dela, hkrati pa je del socialne oskrbe ali socialnega servisa, dostava hrane je lahko gospodarsko dejavnost in tudi del socialnovarstvene storitve. Ti ponudniki prav tako naslavljajo isto populacijo kot izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov socialnega varstva – osamljene, starejše, bolne ali drugače nezmožne določenih opravil.
Pristojnosti socialne inšpekcije
Upravičence socialnovarstvenih storitev in uporabnike programov socialnega varstva opozarjamo, naj pri iskanju ponudnikov želenih opravil upoštevajo, da je socialna inšpekcija pristojna samo za nadzor izvajanja socialnovarstvenih storitev in programov socialnega varstva. Ti izvajalci svoje storitve in programe izvajajo po standardih in verificiranih programih, ki so ciljno pripravljeni prav za starejše, bolne in drugače nezmožne določenih opravil ter imajo pridobljena dovoljenja oziroma koncesije za izvajanje socialnovarstvenih storitev. Seznam teh izvajalcev je objavljen na spletišču Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Inšpekcija svetuje, da upravičenci pri uveljavljanju svojih pravic, prav tako izvajalci socialnovarstvene dejavnosti, sprotno preverjajo na spletišču ministrstva, ali je izvajalec, ki oglašuje svojo dejavnost, tudi dejansko izvajalec socialnovarstvene dejavnosti.
Socialna inšpekcija je namreč naletela tudi na primere, ko so strokovni delavci javnih zavodov (bolnišnic, zdravstvenih domov, pa tudi centrov za socialno delo in domov za starejše) posredovali kontaktne naslove izvajalca, ki se je (ne)hote predstavljal kot izvajalec socialnovarstvene dejavnosti ali socialnovarstvenega programa, čeprav ni imel ustreznih dovoljenj za delo, koncesije oziroma verifikacije programa.
Socialna inšpekcija nima pristojnosti v drugih državah
Socialna inšpekcija opozarja tudi na to, da nima pristojnosti nadzora nad delom izvajalcev socialnovarstvenih dejavnosti v drugih državah. Prejemamo namreč informacije, da narašča število upravičencev do storitve institucionalnega varstva, ki te pravice ne uveljavljajo pri izvajalcih storitve v Sloveniji in se nastanjujejo pri zasebnih izvajalcih v obmejnih državah.
Posameznik, ki je upravičen do socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva, ima namreč pravico, da ureja nastanitev ali drugo obliko pomoči v drugi državi. Pravica proste izbire storitev je izrecno zapisana tudi v Nacionalnem programu socialnega varstva.
Nastanitve pri izvajalcih iz sosednjih držav (večinoma na Hrvaškem, manj na Madžarskem in v Avstriji) urejajo pretežno svojci upravičencev, v manjši meri pa tudi sami upravičenci. Medtem ko je bila včasih razlog za iskanje namestitve v tujini predvsem zasedenost kapacitet pri slovenskih izvajalcih, je v zadnjem času, ko lahko upravičenci že skoraj brez čakalne dobe koristijo to storitev v Sloveniji, razlog za iskanje namestitve v tujini predvsem nižja cena nastanitve.
Prijava kršenja pravic
Če upravičenec zaradi psihofizičnega stanja ne zmore sam uveljavljati svojih pravic, lahko v posameznih primerih nastanitve v tujini pride do ekonomske zlorabe nad njim in kratenja njegovih pravic do ustreznega institucionalnega varstva, ki so mu zagotovljene v Sloveniji.
Socialna inšpekcije poziva vse, ki bi bili seznanjeni s takšnimi primeri, da o tem obvestijo krajevno pristojni center za socialno delo, ki bo preučil okoliščine ter v okviru svojih pristojnosti po potrebi zaščitil upravičenca.