Skoči do osrednje vsebine

Prešernovi nagrajenci in nagrajenke

Najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti se vsako leto podelijo na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v svojem življenjskem opusu trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Slovesna podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani

Akademik prof. dr. Kajetan Gantar, klasični filolog in prevajalec

Portretna fotografija v črno-beli tehniki prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo klasičnega filologa in prevajalca prof. dr. Kajetana Gantarja

Klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar | Avtor Tone Stojko

Klasični filolog in prevajalec akademik prof. dr. Kajetan Gantar je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Akademik prof. dr. Kajetan Gantar, klasični filolog svetovnega ugleda, zagotovo eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije, se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom.

Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine.

Prispevek Kajetana Gantarja k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije je neprecenljiv. Dolgujemo mu prevode Homerja, Hezioda, Pindarja, Sapfo, Ajshila, Sofokla, Evripida, Aristotela, Teofrasta, Teokrita, Plutarha, Prokopija, Plavta, Terencija, Katula, Propercija, Horacija, Ovidija, Ps.-Longina, več svetopisemskih knjig.

Za antologijo in prevod Rimske lirike je leta 1969 prejel Sovretovo nagrado, za prevod dveh Plavtovih komedij leta 1972 pa nagrado Prešernovega sklada.

K večini svojih prevodov je napisal obširne spremne študije, prav tako k nekaterim starejšim prevodom Antona Sovreta, ki jih je z diskretnimi, a učinkovitimi posegi približal sodobnemu bralcu in so po njegovi zaslugi še vedno berljivi.

Modernost, ki jo odsevajo ti spoštljivi, a odločni posegi, pride seveda še toliko bolj do izraza v Gantarjevih lastnih prevodih. Antika, kot jo spoznavamo skozi te poslovenitve, ni prevlečena s patino, nima enotne "stare" govorice, ampak nam govori v različnih slogih, tako kot je govorila v času nastanka, ko je bil njen jezik jezik sedanjosti. Skozi prevode Kajetana Gantarja se nam antična književnost ne kaže kot zgodovinska kurioziteta, niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega. Prevajalčev prožni duh nam je ustvaril klasično tradicijo, ki bo, kot vsaka prava klasika, dolgo ohranila živost.

Dr. Mirko Cuderman, muzikolog in dirigent

Portretna fotografija v črno-beli tehniki prejemnika Prešernove nagrade muzikologa in dirigenta dr. Mirka Cudermana

Muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman | Avtor Tone Stojko

Muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Široko razvejano glasbeno poustvarjalno, muzikološko, pedagoško in organizacijsko delo umešča dr. Mirka Cudermana med najvidnejše slovenske glasbenike zadnjih desetletij. Po študiju teologije je na Dunaju študiral še cerkveno glasbo ter doktoriral iz muzikologije. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum, ki se je kmalu uveljavil med najpomembnejšimi slovenskimi pevskimi ansambli. Zbor se je skorajda edini pri nas posvečal izvedbam najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter posnel med drugim priljubljeno zbirko 23 plošč Musica sacra Slovenica. V času, nenaklonjenemu tovrstnim projektom, je pomenila nespregledljiv umetniški in kulturni dosežek.

Leta 1984 je dr. Cuderman prevzel vodenje Komornega zbora RTV Slovenija, ki je pod njegovim vodstvom s sistematičnim snemanjem slovenskih zborovskih skladb pomembno razširil svoj repertoar. Leta 1991 je bil tudi glavni pobudnik za ustanovitev poklicnega Slovenskega komornega zbora. Zbor je umetniško vodil in bil njegov programski direktor vse do upokojitve. Posebnega pomena je bil projekt snemanja slovenske zborovske ustvarjalnosti, predstavljen v dveh monumentalnih antologijah. V zbirki Slovenska zborovska glasba je kar na 56 CD ploščah predstavljen izbor slovenske posvetne zborovske glasbe, v okviru zbirke Musica sacra Slovenica pa je na 33 zgoščenkah zajet pregled slovenske duhovne zborovske pesmi. Poleg tega ne gre spregledati nagrajenčevega dolgoletnega uspešnega vodenja Slovenskega okteta.
Cudermanovo umetniško delovanje zaznamujejo premišljen poustvarjalni pristop, estetsko izčiščena interpretacija, muzikalna občutljivost, poglobljeno poznavanje repertoarja s kritičnim pretresom virov in naravnost gigantska osebna energija. S tem je dr. Cuderman slovensko zborovsko poustvarjanje, posredno pa celotno slovensko glasbo,  dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo neizbrisno zaznamoval.

Anja Štefan, pesnica in pisateljica

Portretna fotografija v črno-beli tehniki dobitnice nagrade Prešernovega sklada pesnice in pisateljice Anje Štefan

Pesnica in pisateljica Anja Štefan | Avtor Tone Stojko

Pesnica in pisateljica Anja Štefan je nagrado Prešernovega sklada prejela za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.

"Od sončnega vzhoda, ves dan, do zahoda, ji delo je delo in hkrati svoboda," zapiše Anja Štefan v pesmi o čebeli, kot da bi govorila o sebi. Vrhunska mladinska avtorica je namreč od svojega pisateljskega vzhoda pred več kot petindvajsetimi leti ustvarila dela, ki so gotovo že del kanonizirane zakladnice slovenskih besedil in presegajo okvir leposlovja za otroke. V zadnjih treh letih izstopa troje njenih naslovov:

Z zbirko Tristo zajcev je v živost vrnila premišljen izbor slovenskih folklornih pripovedi iz zapuščine Milka Matičetovega. Njene nove ubeseditve izkazujejo poznavanje področja ter izjemen čut za jezikovno in vsebinsko oblikovanje. So sveže literarne umetnine, ki spoštljivo ohranjajo sledi starega pripovedovanja.

V pesniški zbirki Imam zelene čeveljčke z mojstrskimi verzi, ki so motivno pestri ter oblikovno in zvočno dovršeni, snuje izčiščene podobe sodobnega sveta.

Z avtorsko pravljico Zajčkova hišica pa v ravno tako izbrušenem ritmu pripoveduje nadčasno zgodbo o sodelovanju na eni ter izrabljanju na drugi strani ter spodbuja premislek o ravnanjih posameznika znotraj skupnosti.

Jette Ostan Vejrup, dramska igralka

Portretna fotografija v črno-beli tehniki prejemnice nagrade Prešernovega sklada dramske igralke Jette Ostan Vejrup

Dramska igralka Jette Ostan Vejrup | Avtor Tone Stojko

Dramska igralka Jette Ostan Vejrup je nagrado Prešernovega sklada prejela za več premiernih vlog v zadnjih treh letih

S svojim predanim ustvarjalnim delom se je Jette Ostan Vejrup neizbrisno vpisala v slovensko gledališko in kulturno okolje. Z edinstveno igralsko in umetniško prezenco je obogatila ne le na desetine gledaliških predstav, temveč je s svojstveno mehkobo obdarila tudi nematerni jezik, v katerem suvereno razpira neraziskana območja gledališke kreativnosti. Vešče, premišljeno in tenkočutno se potaplja v energije in temperature, premišljeno angažira in dozira vsako gesto, pogled, besedo in gib, tako da se skoznjo pretakata in vibrirata razdajajoča se uigranost z igralskim kolektivom in brezkompromisna podpora celostne logike uprizoritve. S širokim naborom igralskih orodij, vključenih v formiranje vlog od Klitajmestre, Imelde Marcos do več vlog v predstavah Sedem dni in 2020, je Jette Ostan Vejrup potrdila izbrušen in poglobljen ustvarjalni volumen, ki senzibilno učinkuje tako v klasičnih dramskih principih kot na meji performativnega. Precizno obvladovanje igralskega habitusa ji omogoča, da likov ne nadzoruje, ampak jih zasidra v lastni empatični razprtosti in ranljivosti. Globoka pretanjenost odrske bivajočnosti Jette Ostan Vejrup izvira iz spoja točnega instinkta in doumevanja, ki je plod njenega razumevanja in topline do palete človeške izkušnje.

Jette Ostan Vejrup je nesporno samosvoja mojstrica igralske umetnosti, ki kompleksnost (ne le odrskega) življenja odpira percepciji, se vanjo ne boji vstopiti in jo nikdar predvidljivo približuje, pri čemer ostaja neprecenljivo, ganljivo in nezmotljivo človeška.

Damijan Močnik, skladatelj

Portretna fotografija v črno-beli tehniki prejemnika nagrade Prešernovega sklada skladatelja Damijana Močnika

Skladatelj Damijan Močnik | Avtor Tone Stojko

Skladatelj Damijan Močnik je nagrado Prešernovega sklada prejel za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih.

Nagrada Prešernovega sklada skladatelju Damijanu Močniku za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-inštrumentalne glasbe v zadnjih treh letih

Skladatelj Damijan Močnik je v zadnjem obdobju dosegel več domačih in mednarodnih uspehov. Bil je vključen v izbor skladateljev tedna Francoskega radia. Njegove motete je na več koncertih izvedla Vokalna skupina nemškega radija SWR, ki slovi kot ena najpomembnejših na področju sodobne vokalne glasbe. Ugledni festival v Montpellierju je pri njem naročil skladbo za tri mešane zbore Peregrinatio, glasbena akademija Baden-Württemberg pa v počastitev obletnice Beethovnovega rojstva obsežno kantato An die Freude. Naklonjene kritiške ocene so spremljale tudi doma uprizorjeno aktualno družbenokritično mladinsko opero Všeč si mi. V svojih skladbah Močnik palimpsestno kot na skrivnostni freski prekriva srednjeveško zvočnost s sodobno ostrino, na koralne speve nanaša sloje odprte harmonije, Beethovnove motive oblači v miksturne registre in jih vpleta v poliritmično vznemirljivo mnogoplastno glasbeno tkivo, ki navdušuje poslušalce in izvajalce. Vse to ga upravičeno umešča med najvidnejše sodobne slovenske zborovske in vokalno-instrumentalne skladatelje.

Andreja Zakonjšek Krt, sopranistka

Portretna fotografija v črno-beli tehniki prejemnice nagrade Prešernovega sklada sopranistke Andreje Zakonjšek Krt

Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt | Avtor Tone Stojko

Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je nagrado Prešernovega sklada prejela za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu.

Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je diplomirala iz glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru in se izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Od leta 1996 je kot solistka redno zaposlena v Operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Njen operni repertoar je širok in sega od Monteverdijeve dobe do sodobnih opernih uprizoritev, koncertni repertoar pa obsega dela od zgodnjega baroka do glasbe 20. stoletja. Med pomembnejše odrske upodobitve se uvrščata naslovna vloga Popeje iz Monteverdijeve opere Kronanje Popeje ter ekspresivna vloga Madame Lidoine iz Poulencove opere Pogovori karmeličank. V zadnjih treh letih posebej omenjamo vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu. Je prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospevov. Svoje vloge oblikuje na visoki profesionalni tehnični in interpretativni ravni tako, da so pevsko in igralsko prepričljive.

Dušan Kirbiš, slikar

Portretna fotografija v črno-beli tehniki prejemnika nagrade Prešernovega sklada slikarja Dušana Kirbiša

Slikar Dušan Kirbiš | Avtor Tone Stojko

Slikar Dušan Kirbiš je nagrado Prešernovega sklada prejel za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj.

Dušan Kirbiš se uvršča med osrednje osebnosti slovenskega slikarstva zadnjih desetletij, saj se je s svojim avtentičnim izrazom in ustvarjalnostjo opazno uveljavil ne le v slovenskem, pač pa tudi širšem kulturnem prostoru. Kirbiš ni le vrhunski ustvarjalec, ampak tudi izjemen poznavalec zgodovine umetnosti in raziskovalec teoretskih izhodišč slikarstva, kar je prepričljivo in v fascinantnih razsežnostih razkrila analitično zasnovana in konceptualno premišljena razstava z naslovom O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj spomladi 2021. Svojo štiridesetletno ustvarjalno prakso je umetnik predstavil v petih tematskih sklopih, prepletenih v premišljevanja o podobi: Genius loci, Podvajanje pogleda, Tableau objet, Simulakri in simulacija ter Objekt in ontologija. V Kirbiševem delu se že od njegovih najzgodnejših predstavitev prepletata poglobljen interes za predmetno pojavnost slike in metafiziko podobe v vseh njenih pojavnih oblikah in fazah nastanka. Dr. Tomaž Brejc je Kirbiša označil za »varuha tradicije«. Čeprav je v njem neprestano prisotna in samoumevna uporaba sodobnih vizualnih tehnologij in raznorodnih medijev, materialov ter praks, je vedno najprej slikar, ki se poglablja v slikarsko metafiziko.

Špela Čadež, režiserka ter avtorica animiranih filmov

Portretna fotografija v črno-beli tehniki prejemnice nagrade Prešernovega sklada režiserke ter avtorice animiranega filma Špele Čadež

Režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež | Avtor Tone Stojko

Režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež Nagrado Prešernovega slada prejme za režijo animiranega filma Steakhouse.

Špela Čadež je v domačem in mednarodnem ustvarjalnem prostoru izjemno cenjeno ime. Deluje kot avtorica animiranih filmov, producentka in režiserka.

Po zaključku študija je ustvarjala v Berlinu, kjer je razvila scenarij za animirani film Boles. Prav Boles je tisti umetniški dosežek, ki je Špelo Čadež uveljavil kot najuspešnejšo ustvarjalko animiranega filma v Sloveniji. Prejel je več kot 50 nagrad in nominacij ter bil predvajan na 130 festivalih po svetu.

Njen najnovejši animirani film Steakhouse nadaljuje njeno bogato ustvarjalno izročilo.

Animirana mojstrovina Steakhouse se loteva teme družinskega nasilja. Glavni osebi sta Franc in Liza, zakonca, ki se ne vidita več, saj ju ločuje gost dim, ki se vali iz do neprepoznavnosti zapečenega zrezka na krožniku. Čeprav je sporočilnost pripovedi ostra kot britev, je vizualizacija svetla, duhovita in zvočno bogata. Špela Čadež potencial animacije izkoristi v celoti. Kratki film Steakhouse je obrtniško dovršen, zvočno bogat in režijsko popoln izdelek.