Tehnične izboljšave in spremembe v NEK

Posodobitev USAR tabel 11.5-6, 11.5-7 in 11.5-8 na dan 31.12.2012. V tabelo 11.5-6 so dodani tudi ingoti. Na strani 11.5.-16, Rev. 15 je popravljeno začasno shranjevanje ingotov, ki ustreza dejanskemu stanju.

Modifikacija obsega vgradnjo drenažnih ventilov na delih sistemov, ki se ne nahajajo v varnostnem razredu. Ventili, ki se bodo vgradili so krogelnega tipa, normalno zaprti. Kot posledica modifikacije se bo dopolnil pretočni načrt, ki se nahaja v USAR, FIG.10.1-6.

Modifikacija obsega vgradnjo dveh novih priključkov na 16" cevovodih za odzračevanje CY rezervoarjev. Na vertikalnih delih odzračevalnih cevovodov tik ob rezervoarjih je predvidena vgradnja priključkov z ventili in gasilsko spojko 4" tip A, na katero bo možen priklop fleksibilnega cevovoda. S predlagano modifikacijo se bo omogočilo alternativno polnjenje oziroma praznjenje CY rezervoarjev preko novih priključkov. Cevovoda na katerih bosta instalirana priključka sta opremljena z grelnima kabloma, zato bo potrebno tudi nova priključka opremiti z grelnima kabloma. Obstoječi grelni kabli se bodo odstranili in namestili daljši kabli, ki bodo pokrivali tudi nova priključka. Zaradi izvedene modifikacije se bo obremenitev diesel generatorja povečala za približno 100 W na vsaki progi. Ogrevanje cevovodov je aktivno le pri nizkih temperaturah (pod 5 st. C), ko določeni porabniki obratujejo z zmanjšano močjo. Posledično, ne bo prišlo do povečanja maksimalne obremenitve dizel generatorjev.

Z modifikacijo so podaljšane proge enotirnih dvigal HE900CRN-030, HE900CRN-040 in HE900CRN-041, tako da je omogočena varna manipulacija z deli multiplikatorjev črpalk FW105PMP-001, FW105PMP-002 in FW105PMP-003. Zaradi podaljšanja prog bosta modificirani tudi objemki podpor MK-TCH-013 in MK-TCH-014 nad črpalko FW105PMP-001 ter trasa vodil (conduit) FWU39X, FWC66X in WC731X pri črpalki FW105PMP-003.

Ker na trgu ni mogoče nabaviti rezervnih indikatorjev frekvence, so zamenjana indikatorja frekvence SI5715A in SI5715B s pretvorniki frekvence in ustreznimi instrumenti enakega merilnega območja. Z novimi pretvorniki frekvence je poenoteno merilno področje na obeh zankah električnega napajanja. Novi pretvorniki in indikatorji frekvence so opredeljeni kot varnostni v skladu z zahtevami standardov IEEE 323-1983 in IEEE 344-1975/1987.

Glavni razlog za modifikacijo je omogočanje hkratnega delovanja sistema za detekcijo puščanja gorivnih elementov (In-Mast Sipping) in video sistema (VMST), ker je zagon IMS-sistema po izklopu napajanja dolgotrajen. Modifikacija na vložnem stroju zajema vgradnjo enofazne vtičnice na ohišje krmilne omare. Neodvisno napajanje bo izvedeno preko odklopnika in transformatorja 380/220V 1300VA za IMS-sistem (FHSCMC01 – IMSPU).

Na izolacijskih ventilih 21136 in 12137 glavne napajalne vode se bosta vgradila linearna sprožilnika proizvajalca Greer Hydraulics Inc. (original iz leta 1978). Z nadgradnjo obstoječega projekta odpravljamo težave z dobavljivostjo originalnih delov in širimo nadzor nad komponentami s povezavo informacij o tlakih na procesno informacijski sistem. Delovanje ventilov ostaja enako.

Zamenjali bomo obstoječi sistem tesnjenja ventila s pletenicami z vgradnjo sistema za trajni nadzor obremenitev tesnilnega paketa (Live Loading), s katerim bomo izboljšali tesnjenje ventilov in zmanjšali oziroma odpravili intervencije na ventilih, ki so pomembni za brezhibno obratovanje elektrarne.

Modifikacija obsega zamenjavo procesnih in prikazovalnih enot radioloških monitorjev R-31 in R-32, ki merita puščanja uparjalnikov iz primarne strani na sekundarno. V glavni komandni sobi se bodo v RMS-panelih zamenjale prikazovalne enote za kanala R-31 in R-32 ter vsi rekorderji z brezpapirnimi.

Modifikacija vključuje zamenjavo obstoječega degradiranega sistema za merjenje prevodnosti hladilne vode BBC-stikala z novim, ki vključuje senzor prevodnosti tipa 402VP ter dvokanalni analizator Rosemount, tipa 1056. Izhodi analizatorja (trije releji) bodo povezani z obstoječim alarmnim sistemom, ki ostane nespremenjen, analogni izhod analizatorja pa bo speljan na procesno informacijski sistem (PIS).