GOV.SI

Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podan tudi eden bistvenih elementov, ki opredeljujejo javno naročilo.

Sistemsko je za področje javnega naročanja odgovorno Ministrstvo za javno upravo. Na spletni strani Elektronsko javno naročanje e-JN so na voljo obširne informacije o sistemu javnega naročanja, koristne informacije in vrste pomoči, ki jih Direktorat za javno naročanje nudi uporabnikom in vzorčni dokumenti.

Poleg ministrstva področje javnega naročanja oblikuje tudi praksa Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ki je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja.

Kaj je javno naročanje

V skladu z javno naročniško zakonodajo javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podan tudi eden bistvenih elementov, ki opredeljujejo javno naročilo.

Naročnik mora v skladu z ZJN-3 ali ZJNPOV svoje dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbrati v postopku javnega naročanja. Ta postopek je namenjen izbiri najugodnejšega dobavitelja oziroma izvajalca storitev ali gradenj in temelji na odpiranju konkurence in zagotavljanju gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev. Naročnik izvede postopek javnega naročanja, kadar blaga, storitve ali gradnje, ki ga/jih potrebuje, ne more dobaviti oz. izvesti z lastnimi kapacitetami, in sicer takrat, kadar vrednost javnega naročila presega mejne vrednosti za uporabo zakona.

Zavezanci za javno naročanje

V slovenski zakonodaji so zavezanci za javno naročanje (naročniki) organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, med katere sodijo tudi javni skladi, javne agencije, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge pravne osebe, ki so ustanovljene s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, in ki so večinsko financirane ali so pod upravljavskim nadzorom državnih ali lokalnih organov oz. drugih oseb javnega prava.

Naročniki so tudi javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju, in drugi subjekti, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju in so s strani državnega organa prejeli posebne ali izključne pravice.

Pravila javnega naročanja morajo uporabljati tudi druge osebe, ki sicer niso zavezanci za javno naročanje, če gre za naročila, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki in so izpolnjeni pogoji iz 23. člena ZJN-3.

Elektronsko javno naročanje

Od 1. aprila 2018 dalje za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij, zlasti za elektronsko oddajo ponudb, praviloma vedno uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, pri tem pa morajo biti orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.

Ministrstvo za javno upravo je vzpostavilo informacijski sistem za elektronsko javno naročanje e-JN, ki preko funkcionalnosti elektronske oddaje prijav/ponudb, elektronskega kataloga, elektronskega izvajanja internih postopov oddaje javnega naročila, elektronskega preverjanja izključitvenih pogojev v uradnih evidencah in elektronske obratne dražbe, uresničuje koncept elektronskega postopka javnega naročanja in je brezplačno na voljo za uporabo. Dostop oziroma prijava uporabnikov poteka z uporabo digitalnega potrdila. Drugih omejitev ali pogojev za uporabo ni.

Portal javnih naročil

Portal javnih naročil je spletni informacijski portal Ministrstva za javno upravo. V skladu z določili ZJN-3 in ZJNPOV naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugo dokumentacijo, za katero zakon, ki ureja javno naročanje, določa objavo na portalu javnih naročil (npr. odločitve o javnem naročilu, podatke o oddanih evidenčnih naročilih, pogodbe).

S transparentnostjo javnega naročanja se uresničujejo tudi druga načela javnega naročanja in načela, na katerih temelji delovanje Evropske unije. Z brskanjem po objavah na portalu javnih naročil namreč gospodarski subjekti iščejo poslovne priložnosti na slovenskem trgu javnih naročil, na katerem z medsebojnim konkuriranjem zagotavljajo gospodarno rabo javnih sredstev ter učinkovito in uspešno javno naročanje.

Skupno javno naročanje

Ministrstvo za javno upravo izvaja skupna javna naročila, in sicer:

  • za organe Republike Slovenije izvaja skupno javno naročanje vlade in skupno javno naročanje po pooblastilih,
  • vladi predlaga v sprejem predlog predmetov skupnih javnih naročil,
  • zbira potrebe organov Republike Slovenije,
  • izvaja skrbništvo pogodb/okvirnih sporazum za predmete skupnega javnega naročanja, izdaja soglasja za samostojne izvedbe skupnih javnih naročil,
  • upravlja informacijski sistem, ki v okviru sklenjene pogodbe ali okvirnega sporazuma omogoča ponovno odpiranje konkurence in deloma tudi izvaja odpiranja konkurence.

Strateško javno naročanje: socialni, okoljski, inovativni in drugi vidiki

Javna naročila so pomemben generator gospodarske rasti in lahko vplivajo na proizvodnjo in ponudbo na trgu, hkrati pa lahko predstavljajo tudi eno pomembnih orodij za doseganje strateških ciljev oziroma ciljev sekundarnih politik (npr. okoljske, socialne, trajnostne, raziskave in razvoj). Strateško javno naročanje je tako eden močnejših vzvodov države. Gre za mehke ukrepe, ki presegajo zakonodajni okvir, potrebna je prilagodljivost in samoiniciativnost posameznih javnih naročnikov.

Naročniki in ponudniki morajo v strateško javno naročanje vložiti več truda in napora kot pri »tradicionalnem« javnem naročanju, vendar pa to prinaša številne prednosti, kot so na primer prihranki, povečanje kakovosti, standardizacija cen, izboljšanje ekonomske učinkovitosti, dostop do novih dobaviteljev, ustvarjanje partnerstev z dobavitelji in spodbujanje inovativnega okolja za večjo gospodarsko rast ter spodbujanje socialno odgovornega upravljanja. Zelo pomembno je tudi upoštevanje celotnih stroškov, torej stroškov skozi celotno življenjsko dobo ter vključitev drugih meril v javno naročanje. Poudarek tako ne sme biti več predvsem na kupovanju najcenejših proizvodov oziroma storitev temveč je potrebno v javno naročanje vključiti tudi dodatne zahteve, ki prinesejo dodano vrednost za naročnika in širšo skupnost.

Zakonodaja

Sistem javnega naročanja v Republiki Sloveniji urejajo trije krovni zakoni, in sicer Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV) in Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ter podzakonski predpisi.