Skoči do osrednje vsebine

Kadar naročnik blaga ali storitve ne more dobaviti oziroma izvesti z lastnimi zmogljivostmi in če vrednost naročila presega z zakonom določene mejne vrednosti, naročnik izvede postopek javnega naročanja. S postopkom si prizadevamo izbrati najugodnejšega dobavitelja oziroma izvajalca storitev ali gradenj, hkrati pa zagotavljamo gospodarno, učinkovito in pregledno porabo javnih sredstev.

V slovenski zakonodaji so zavezanci za javno naročanje (naročniki) organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, med katere spadajo tudi javni skladi, javne agencije, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge pravne osebe, ki so ustanovljene s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, ter so večinsko financirane od državnih ali lokalnih organov oziroma drugih oseb javnega prava ali so pod njihovim upravljavskim nadzorom.

Naročniki so tudi javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju, in drugi subjekti, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju in so od državnega organa prejeli posebne ali izključne pravice.

Pravila javnega naročanja morajo uporabljati tudi druge osebe, ki sicer niso zavezanci za javno naročanje, če gre za naročila, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki in so izpolnjeni pogoji iz 23. člena Zakona o javnem naročanju.

Strateško javno naročanje: socialni, okoljski, inovativni in drugi vidiki

Javna naročila so pomembno gonilo gospodarske rasti in lahko vplivajo na proizvodnjo in ponudbo na trgu, hkrati pa so lahko tudi eno pomembnih orodij za doseganje strateških ciljev oziroma ciljev sekundarnih politik (na primer okoljske, socialne, trajnostne, raziskave in razvoj).

Prizadevamo si, da bi tako naročniki kot ponudniki v čim večji meri uporabljali bolj strateške načine javnega naročanja. Ti namreč prinašajo številne prednosti, kot so prihranki, povečanje kakovosti, standardizacija cen, izboljšanje ekonomske učinkovitosti, dostop do novih dobaviteljev, ustvarjanje partnerstev z dobavitelji, spodbujanje inovativnega okolja za večjo gospodarsko rast ter spodbujanje socialno odgovornega upravljanja. Spodbujamo tudi upoštevanje celotnih stroškov, torej stroškov skozi celotno življenjsko dobo, ter vključitev drugih meril in dodatnih zahtev v javno naročanje, ki prinesejo dodano vrednost tako za naročnika kot širšo skupnost.

Na področju socialnih vidikov strateškega naročanja je Evropska komisija v letu 2010 izdala priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju – Kupujte socialno, katerega namen je povečati ozaveščenost naročnikov in predstaviti načine, kako lahko javni naročniki ob omejitvah javnonaročniške zakonodaje pri naročanju upoštevajo socialne vidike.

V letu 2021 je Evropska komisija izdala posodobljeno, 2. izdajo Priročnika za upoštevanje družbenih vidikov pri javnem naročanju.

  • Elektronsko javno naročanje

    Informacijski sistem e-JN omogoča elektronski postopek javnega naročanja, to je elektronsko oddajo prijav/ponudb, elektronski katalog, elektronsko izvajanje internih postopkov oddaje javnega naročila, elektronsko preverjanje izključitvenih pogojev v uradnih evidencah in elektronsko obratno dražbo.

  • Portal javnih naročil

    Obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugo dokumentacijo in podatke, za katere to predvideva zakonodaja, naročniki pošiljajo v objavo neposredno na portal javnih naročil, zavezanci pa na portalu objavljajo javno dostopne informacije iz pogodbe.