Skoči do osrednje vsebine

Obsojena oseba lahko v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe vloži predlog, da se kazen zapora izvrši tako, da oseba med prestajanjem kazni v določenih dnevih prebiva doma, oziroma da se mu kazen zapora nadomesti s hišnim zaporom, da se mu kazen zapora ali denarna kazen nadomesti z delom v splošno korist ali da se denarna kazen izvrši s plačilom na obroke. O takem predlogu odloči predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji.

Pogojna obsodba ali pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom

Oseba, ki ji je izrečena pogojna obsodba ali pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom, mora sodelovati pri pripravi in izvrševanju osebnega načrta, ki vključuje cilje oziroma posamezne naloge in obveznosti, ki jih mora oseba opraviti.

Redno se mora udeleževati stikov na probacijski enoti, ki potekajo v obliki individualnih razgovorov kot skupinskih oblik dela. V primeru izrečenega navodila se oseba vključuje tudi v obravnavo v drugih organizacijah (zdravstvo, nevladna društva).

Delo v splošno korist

Delo v splošno korist je lahko izrečeno namesto kazni zapora ali denarne kazni, storilcem prekrškov ali v postopkih, ki jih vodi državni tožilec.

Delo v splošno korist se izvaja v izvajalskih organizacijah, predvsem v javnih zavodih in nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo (v dobrodelnih organizacijah, domovih za starejše občane, knjižnicah, zavetiščih za živali), s katerimi ima Uprava za probacijo sklenjen Sporazum o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izvrševanjem dela v splošno korist.

Oseba pred začetkom dela podpiše tripartitni dogovor, opravi zdravstveni pregled in usposabljanje za varno opravljanje dela. Izvajalsko organizacijo izbere probacijski uslužbenec glede na osebne lastnosti, zdravstveno stanje, okoliščine, znanje, veščine in izkušnje osebe ob upoštevanju aktualne razpoložljivosti delovnih mest v izvajalskih organizacijah.

Oseba opravi določeno število ur dela v splošno korist, če pa ima naloženo tudi varstveno nadzorstvo prejema ob izvajanju dela v splošno korist tudi strokovno pomoč, varstvo in nadzor.

Hišni zapor

Osebe, ki jim je sodišče dopustilo izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom, prestajajo kazen najpogosteje na naslovu bivališča in ne v zaporu. Oseba in svetovalec probacijske enote v osebnem načrtu določita način izvajanja izjem od prepovedi oddaljevanja naslova, kjer mora oseba prestajati hišni zapor. V osebnem načrtu so navedeni tudi način prestajanja hišnega zapora, pogoji oziroma izjeme, v katerih je dovoljeno zapustiti bivališče, osebe, s katerimi stiki niso dovoljeni, način izvrševanja varstvenega nadzorstva.

V času prestajanja hišnega zapora ima oseba stike s svetovalcem, ki osebi pomaga pri razreševanju težav in socialnem vključevanju. Nad izvajanjem hišnega zapora potekajo nadzori, in sicer nenajavljeno in ob kateremkoli času.

Poročila za državnega tožilca oziroma pristojno sodišče

Na zahtevo državnega tožilca ali sodišča probacijski uslužbenec izdela poročilo o osebi, ki vključuje življenjske okoliščine osebe oziroma vse pomembne dejavnike, ki lahko pripomorejo k osvetlitvi okoliščin in razlogov za storitev kaznivega dejanja in na drugi strani k izbiri ustrezne sankcije. Poročilo je izdelano na osnovi individualnih razgovor z osebo in podatkov, pridobljenih od drugih organov.