Skoči do osrednje vsebine

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino.

Slovenci so se množično naseljevali v ZDA že v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja, nato pa je po letu 1945 sledil še nov val priseljencev. Od začetka stoletja pa do danes se je podoba slovenske etnične skupnosti precej spremenila. Še v začetku 20. stoletja so v Sloveniji rojeni izseljenci predstavljali večino te skupnosti. Do danes pa so vodilno vlogo prevzele tamkaj rojene generacije. V Ameriki rojeni potomci izseljencev predstavljajo gotovo več kot 90 odstotkov slovenske izseljenske skupnosti.

Med štetjem v ZDA leta 1990 se je 124.437 oseb opredelilo, da so slovenskega porekla, od tega je 87.500 (70,3%) oseb slovenski izvor navedlo kot edini ali prvi (štetje je dovoljevalo opredelitev za enega ali več izvorov). Slovenska narodna zavest se je z osamosvojitvijo Slovenije 1991 močno povečala, tako da se je ob štetju leta 2000 za slovensko poreklo opredelilo 175.099 oseb. Danes tri četrtine Slovencev živi v šestih zveznih državah in sicer v Ohiu (49.598), Pennsylvaniji (14.584), Illinoisu (11.743), Minnesoti (6.614), Wisconsinu (6.478) in Kaliforniji.

Neuradne ocene o številu Slovencev v ZDA in njihovih potomcev se gibljejo še precej višje, od 300.000 pa vse do 600.000. Velika večina se je z desetletji in novimi generacijami "utopila" v ameriški družbi, tako da v aktivnem slovenskem društvenem, kulturnem in drugih organiziranih oblikah sodeluje precej majhno število. Na največjih prireditvah pa se še vedno zbere od več sto pa tudi do nekaj tisoč rojakov.

Ključnega pomena za ohranjanje narodnostne identitete so slovenski domovi, društva, katoliške župnije in podporne organizacije. Večina organizacij posluje v angleškem in slovenskem jeziku, izdajajo pa tudi svoja glasila (tedniki, mesečniki, občasni časopisi in revije) kot so: Slovenski ameriški časi – Slovenian American Time (Cleveland), Ave Maria (Lemont), KSKJ Voice (glasilo KSKJ), Prosveta (Glasilo SNPJ), Our Voice (glasilo AMLA), Zarja (Joliet, glasilo Slovenske ženske zveze)...

Čedalje večjega pomena so radijske oddaje in elektronski mediji. Tako obstojajo samo v Clevelandu štiri slovenske radijske oddaje, večina skupin ima svojo spletno stran, kot osrednji spletni medij pa se je v zadnjih dveh letih uveljavila spletna stran ClevelandSlovenian.com, na kateri so zbrane novice iz Clevelanda in od drugod ter razne povezave do drugih medijev, društev, župnij itd.

Mladi in odrasli potomci slovenskih izseljencev svoje znanje slovenskega jezika in kulturo obnavljajo tudi v slovenskih šolah. Sobotno slovensko šolo v slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu obiskuje okoli 65 otrok, približno enako število je tudi v sobotni slovenski šoli pri župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu. Na podoben način deluje slovenska šola v Lemontu (Chicago). Odrasli pa se lahko izobražujejo v sobotni slovenski šoli za odrasle v Clevelandu pri sv. Vidu ali pa se vpišejo v redni študij v okviru lektorata slovenskega jezika na Clevelandski državni univerzi (Cleveland State University). Študij vodi lektor iz Slovenije prof. dr. Luka Zibelnik.

V letu 2008 je bil v Clevelandu ustanovljen Slovenski muzej in arhiv, ki je leta 2009 začel z rednim delovanjem v prenovljenih prostorih v sklopu Slovenskega narodnega doma.

V začetku leta 2009 je v okviru Cleveland State University začel tudi z delovanjem tudi Center za slovenske študije, katerega namen je spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in ameriškimi univerzami, izmenjav profesorjev, predavateljev in študentov, promocija slovenske znanosti in kulture na ameriških univerzah itd.

Povezane teme

  • Slovenci v Severni Ameriki

    Izseljevanje čez ocean v Severno Ameriko se je pričelo že v 19. stoletju. V manjšem številu se je nadaljevalo tudi po prvi in po drugi svetovni vojni. Danes po ocenah tam živi okoli 350 tisoč oseb Slovenskega rodu. Slovenska organiziranost v tem delu sveta je zelo razvejana (narodni domovi, župnije, farme, muzeji), na ta način ohranjajo slovensko izročilo.