Skoči do osrednje vsebine

Izvrševanje kazenskih sankcij

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

S kazenskimi sankcijami varujemo temeljne vrednote in načela pravnega reda ter vzpostavljamo zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj. Ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca kaznivega dejanja omogočamo, da se storilcu z ustrezno sankcijo omogoči dostojna vključitev v skupno družbeno okolje.

Področje delovanja

Za izvrševanje kazenskih sankcij in druge strokovne naloge sta pristojni Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprava za probacijo.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je pristojna za izvrševanje kazenskih sankcij, prestajanje kazni zapora, pripora, nadomestnega zapora in vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v prevzgojni dom. Ob tem omogočamo možnost resocializacije zaprtih oseb v družbo. Obravnavo zaprtih oseb organiziramo tako, da posameznike usposabljamo za življenje na prostosti in jih odvračamo od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli po veljavnih pravnih in moralnih normah. Za družbo, zaprte osebe in zaposlene zagotavljamo varne zapore.

Uprava za probacijo je pristojna za izvrševanje kazni v skupnosti, namesto v zaporu. Glavni namen probacije je, da kaznovana oseba ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa je omejena s tem, da mora izpolniti določene obveznosti, ki jih naloži sodišče, državni tožilec ali komisija za pogojni odpust.

Zapor

Vrsto kazenske sankcije, ki jo mora prestati obsojenec oziroma obsojenka, izreče sodišče v kazenskem postopku. V primeru izrečene zaporne kazni mora obsojenec določen čas preživeti v zaporu. Med izvrševanjem zaporne kazni so obsojencu zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Obsojencu izdelamo individualiziran program prestajanja kazni zapora s ciljem, da ga usposobimo za življenje na prostosti v skladu s pravnimi in moralnimi normami. Zaprte osebe obravnavamo tako, da so sčasoma sposobne za življenje na prostosti, ne da bi ponovile kaznivo dejanje. Pri tem se trudimo, da je zaporni sistem čim bolj human, sodoben, varen, vključujoč in resocializacijsko usmerjen. Obsojenec lahko zaprosi tudi za predčasen ali pogojni odpust iz zapora.

Zapor ob koncu tedna

Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko osebnostno urejeni obsojenec prestaja tudi tako, da med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Obsojenec mora biti pred nastopom take oblike kazni zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravljati kmetijsko dejavnost, oziroma imeti status dijaka ali študenta, se redno šolati in redno izpolnjevati svoje študijske obveznosti. O dopustnosti izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna odloča sodišče. Glavni namen izvršitve tovrstne oblike zaporne kazni je, da kaznovana oseba v čim večji meri ostane v okolju, kjer živi in deluje.

Probacija

V najširšem pomenu lahko probacijo opredelimo kot izvrševanje kazni v skupnosti namesto v zaporu. Glavni namen probacije je, da kaznovana oseba ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa je omejena s tem, da mora izpolniti določene obveznosti.

Probacijska služba osebam v okviru izvrševanja kazenske sankcije nudi pomoč, varstvo in nadzor z namenom, da oseba opusti kazniva dejanja in se uspešno integrira v skupnost, hkrati pa se zasleduje tudi cilj zagotavljanja večje varnosti družbe.

Število zaprtih oseb in zasedenost zavodov

Iskalnik