Opis in biologija

Hrušev ožig je nevarna rastlinska bolezen, ki jo povzroča bakterija Erwinia amylovora. Bakterija napada okoli 200 različnih vrst rastlin iz 40 rodov iz družine rožnic (Rosaceae). V Sloveniji je poleg gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov (jablane in hruške) na nekaterih območjih veliko samoniklih gostiteljskih rastlin (primer: glog, jerebika, lesnika), povsod po državi pa so kot okrasne rastline zelo razširjene v vrtovih in parkih. V primeru ugodnih klimatskih razmer lahko bolezen uniči občutljivo gostiteljsko rastlino v eni rastni dobi. Bakterija lahko okužuje gostiteljsko rastlino brez povzročanja bolezenskih znamenj in to je skupaj z njeno sposobnostjo prezimitve v neopaznih razjedah pomembna faza v njenem življenjskem ciklu, kar lahko vodi v nenadne izbruhe hruševega ožiga.

Bolezenska znamenja

Tipična bolezenska znamenja so venenje, rjavenje in odmiranje cvetov in pecljev, venenje in povešanje poganjkov v obliki pastirske palice, kasneje pa rjavenje ali počrnelost listov. Na površini poganjkov se lahko izloča bakterijski izcedek, sestavljen skoraj v celoti iz bakterij in njihovim sladkornim izločkom za boljši oprijem na prenašalce (žuželke). Izloček je sprava brezbarven do mlečno bel, a s staranjem se spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi. Okuženi poganjki dobijo ožgan videz; mladi vršički dobijo oranžno barvo, veje in vejice venijo, se sušijo in potemnijo (rjavi pri jablanah, črni pri hruškah, rdečerjavi pri ostalih gostiteljskih rastlinah). Širjenje bakterij iz poganjkov v veje lahko vodi v propad večjih vej ali celih rastlin. Značilno je tudi odmiranje plodov, ki potemnijo, se zgrbančijo in posušijo in ostanejo na rastlini tudi čez zimo. Pod lubom je lahko les rdeče obarvan.

Jeseni lahko opazimo predhodno rdečenje in rumenenje listov pri rastlinah, ki sicer ne kažejo bolezenskih znamenj, vendar so latentno okužene. Ker se bakterije navadno nahajajo tudi v delih rastline, ki je oddaljen od vidnih znamenj okužbe, je izrezovanje vej večkrat neučinkovito.

Pri ostalih gostiteljskih rastlinah, kot so panešplja, glog, ognjeni trn in jerebika, so znamenja bolezni neznačilna. Opazimo le odpadanje listov cvetov in rjavenje listov. Pri ognjenem trnu so pogosto okuženi le sadeži in cvetovi. Pri manj občutljivih rastlinskih vrstah se posušijo posamezni okuženi cvetovi in poganjki, rastlina pa lahko še mnogo let raste naprej, preden opazimo, da je okužena. Ves ta čas pa predstavlja žarišče bolezni, saj služi kot rezervoar bakterij, ki jih žuželke v času opraševanja cvetov prenašajo na okoliške rastline in s tem širijo okužbo.

Gostiteljske rastline

Gostiteljske rastline hruševega ožiga iz družine rožnic (Rosaceae) so:

• sadne rastline: Malus Mill., Pyrus L., Cydonia Mill., Mespilus L.

• okrasne rastline: Amelanchier L., Chaenomeles Bartl., Crataegus L., Cotoneaster Ehrh., Eriobotrya Lindl., Pyracantha M.J.Roe., Sorbus L., Photinia Lindl.

Širjenje in poti prenosa

Bakterija se lokalno širi kapljično, in sicer s pomočjo vetra in dežja, prenašajo jo ptice in žuželke ter človek s svojo aktivnostjo pri okuženih rastlinah. Na večje razdalje jo lahko prenesemo z okuženimi cepiči, podlagami ali sadikami, s prometnimi sredstvi, lahko pa jo prenesejo tudi ptice selivke. Če je bakterija na nekem območju že navzoča, je njeno lokalno širjenje v času cvetenja povezano s čebelami in drugimi žuželkami. Bakterija vdre v rastlino preko naravnih odprtin, ran ali preko cveta, na površini katerega se močno namnožuje. Obseg in hitrost širjenja bolezni je odvisna tudi od klimatskih razmer, dobro se širi ob visoki zračni vlagi in visoki temperaturi. Čeprav se bakterije lahko razmnožujejo pri 3–37 °C, je optimalna temperatura med 25 in 27 °C.

Geografska razširjenost

Bakterija izvira iz Združenih držav Amerike in je bila v Evropi prvič ugotovljena v Angliji leta 1957. Od tam se je hitro razširila po celi Evropi in je danes navzoča v vseh državah članicah EU. Omejeno je navzoča v vseh sosednjih državah Avstrija, Madžarska in Hrvaška, pri čemer ima priznan status varovanega območja le še Italija v določenih regijah.